»Knapa sem vzela, sem zmeraj vesela!«

Tudi letos je na Reštanju pri Mašinhausu potekalo že tradicionalno srečanje upokojenih rudarjev. Lepo število se jih je zbralo točno ob dveh popoldne, kakor da bodo, kot nekoč, začeli popoldansko izmeno. Po prisrčnih pozdravih, stiskih rok in trepljanju, češ: »Ne damo se še!« je zazvenela vedra koračnica. 

Vzdušje je bilo še slovesnejše

Pihalni orkester DKD Svoboda Senovo je namreč s svojim igranjem razveselil in počastil zbrane. Da je bilo vzdušje še slovesnejše, je poskrbel še Mešani pevski zbor DU Senovo. Obe skupini vodi Tone Gorenc, ki je po prvi odpeti skladbi hudomušno pripomnil: »Zmenili smo se za eno, pa bomo še eno zapeli, ker to ni navadno srečanje, ampak je srečanje upokojenih senovskih knapov, naših kameratov!« V priložnostnem nagovoru je Boža Ojsteršek spomnila, da vsako leto Bralni krožek upokojencem (po predhodnem dogovoru s Silvom Kozoletom) namesto čestitk in pozdravov pripravi ob rudarskem prazniku nekakšno kulturno poslastico. V preteklih letih so jim že recitirali rudarske pesmi, brali knapovske anekdote, dramatizirali Kako so na Reštanju odkrili premog,... Preteklo leto pa so organizirali čisto pravo likovno delavnico na temo izbranih knapovskih zgodb. Dobro je bila obiskana in nastale so izjemne ilustracije, ki že bogatijo letošnji koledar. Letošnji dogodek je bil tako logična posledica lanskoletnega ustvarjanja: odprtje razstave Knapa sem vzela, sem zmeraj vesela.

»Upokojenci nismo preteklost, skupaj z mladimi tvorimo sedanjost«

Dogodka se je udeležilo šest umetnikov - to je polovica tistih ustvarjalcev, ki so preteklo leto svoj talent in znanje z ogljem prenesli na bele liste. Ustvarjanje je bilo medgeneracijsko, na kar so še posebej ponosni, saj so že večkrat in tudi tokrat uresničili besede predsednice ZDUS Zdenke Jan: »Upokojenci zaslužimo spoštovanje. Upokojenci nismo preteklost, skupaj z mladimi tvorimo sedanjost, ki pa je lahko lepa le ob obojestranskem spoštovanju.«

Predsednik DU Senovo Franci Brinovar in vodja bralcev Milkica Butkovič sta vsem navzočim ustvarjalcem podelila pisne zahvale in slovenske šopke (nagelj in rožmarin). Sledilo je le še rezanje traku in ogled razstavljenih del. Trak sta pridržala najmlajša udeleženca likovne delavnice Vitan in Jurij Starešinič, prerezal pa ga je najstarejši prisoten rudarski upokojenec Lojzko Pavlovič. Razstavo si je že isto popoldne z zanimanjem ogledalo veliko število navzočih. Ker je to stalna razstava, si boste lahko razstavljena dela ogledali kadarkoli ob predhodni najavi obiska Mašinhausa, kjer je na ogled tudi premogovniška zbirka.

Vir: Bralni krožek, DU Senovo

Foto: Miro Četrtič