Značilen cvet ter dolge, bleščeče bele goste dlačice ji dajejo podobo enkratnosti v času velike noči. Velikonočnica je ena od treh vrst zelo podobnih kosmatincev pri nas. V JZ Sloveniji uspeva gorski kosmatinec, na Kozjanskem, Posavju in na Dolenjskem pa navadni kosmatinec (Pulsatilla nigricans). Cvet velikonočnice je svetlo rožnat in obrnjen pokonci, temno rožnati cvetovi ostalih dveh pa so kimajoči.

Dolge, goste dlačice jim omogočajo cvetenje že v mrzlih marčevskih dnevih na prepišnih in v tem času še golih pustih travnikih. Med dlačice ujet zrak ustvarja »toplotno izolacijo« in hkrati tudi zmanjšuje izhlapevanje vode v toplem delu dneva. Kosmatinci tako veljajo za stepske rastline, ki pri nas dosežejo jugozahodni del svojega naravnega areala. Ponekod jim pravijo tudi zaspančki – ne brez razloga. Po vonjanju njihovih cvetov postanemo zaspani, saj med drugim vsebujejo anemonin, ki ohromi osrednje živčevje. V ljudski medicini so ponekod sveži cvet kosmatinca dajali otrokom pod blazino, da so trdneje zaspali, medtem pa so se odrasli lahko posvetili delu. Tradicionalna medicinska raba kosmatinca se danes nadaljuje v homeopatskih pripravkih.

Na območju Kozjanskega parka že vrsto let spremljamo njihovo številnost na treh lokacijah. Tudi letos so kosmatinci že zacveteli. Med suhimi bilkami se belo dlakavi cvetovi odlični prikrijejo. Prikladno, saj bi jim verjetno marsikdo zaželel presaditi na svoj vrt. Še bolj jih zaradi gnojenja travnikov ogroža želja lastnikov travnikov po večjem pridelku travinja. Zato so vsi naši kosmatinci zavarovani z oznako H, kar pomeni, da ne smemo spremeniti načina upravljanja travnikov kjer uspevajo.

Naj nas velikonočnice – kosmatinci – zaspančki s svojim stepskim značajem spremljajo tudi v bodoče.

Besedilo in fotografije: Dušan Klenovšek, Kozjanski park