V letu 2025 smo akcijo izvedli zadnjič – letošnjo pomlad so živali na poti do mrestišča prvič lahko same varno prečkale cesto. V letu 2025 so bili namreč na tem cestnem odseku vgrajeni podhodi in trajne varovalne ograje za dvoživke. Podhodi pod cesto živalim omogočajo, da same varno pridejo na drugo stran, trajne varovalne ograje pa jim preprečijo, da bi med iskanjem podhoda zašle na cestišče. Izvedba je potekala v okviru projekta LIFE AMPHICON – Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov na tem in nekaterih drugih odsekih cest po Sloveniji z namenom trajnega reševanja problematike množičnih povozov dvoživk med spomladanskimi selitvami.

Dela so potekala od januarja do julija 2025 pod okriljem Direkcije RS za infrastrukturo, izvajal pa jih je VOC Celje d.o.o.. Cestni odsek s podhodi in trajnimi varovalnimi ograjami za dvoživke označuje tabla »Podhodi za dvoživke«. Sočasno je bila izvedena popolna rekonstrukcija cestišča, narejeni sta bili dve avtobusni postajališči in nova prometna signalizacija, urejeni so bili cestni priključki, bankine in odvodnjavanje.

Ob pregledu ceste v deževnih večerih, ko so dvoživke na selitvah najaktivnejše, smo na cesti zabeležili le nekaj deset živali v posameznem večeru. Te živali so na cestišče zašle z območij, ki so izven odseka s trajnimi varovalnimi ograjami. Večini dvoživk pa so varovalne ograje preprečile dostop do cestišča in jih usmerile v podhode. Uspešno selitveno pot potrjujejo tudi številni mresti v ribniku, iz katerih so se že izlegli paglavci. Število odloženih mrestov v ribniku v letošnjem letu je primerljivo s številom mrestov v preteklem letu, kar kaže na to, da so podhodi zagotovili uspešno migracijo več tisočim dvoživkam.

Podhodi in trajne varovalne ograje za dvoživke pa ne igrajo pomembne vloge samo ob spomladanski selitvi dvoživk, ampak bodo povoze živali preprečevali celo sezono. Ko se
mrestenje žab in drugih dvoživk v ribniku po nekaj tednih zaključi, se odrasle živali odpravijo nazaj v gozdove in na travnike, kjer bodo preživele preostanek sezone. Ta selitev traja dlje časa in je precej manj izrazita kot selitev na mrestišče. Varno pa bodo cesto odslej lahko prečkale tudi mlade živali, ki se bodo v ribniku razvile in poleti ali jeseni prvič prišle na kopno ter iskale svoja kopenska bivališča.

Zaposleni v Kozjanskem parku se zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki so se v 26 letih vključevali v akcije prenašanja dvoživk – prav vsakega para rok smo bili veseli. Zahvaljujemo se tudi vsem domačinom in voznikom za strpnost v času izvajanja gradbenih del. Trajne ukrepe za dvoživke pri ribniku Trebče si lahko ogledate tudi v sklopu obiska Žabje domačije – Info centra za dvoživke v Kozjanskem parku.

• Category Title

Besedilo: Andreja Kavčič in Anja Bolčina, JZ Kozjanski park
Fotografije: Andreja Kavčič, JZ Kozjanski park