Na obletnici se je zbralo približno polovico učencev ter tri učiteljice: Margareta Marjetič, ki je v 4. razredu poučevala A. razred, Nada Petrišič, ki je B. razred poučevala v drugem razredu in Jožica Fabjan (Pinterič), ki je ta razred poučevala v prvem razredu. Spomnili so se tudi številnih drugih učiteljev, ki jih danes žal ni več med nami: priljubljene razredničarke iz 8. razreda, Vere Alegro, Rakar Franca, Ksenije Majnik, Hilde Lipovšek, Zevnik Olge, Šulc Tonija, Daugul Marice, Zajelšnik Pavle…

Veliko lepih spominov imajo nanje, saj so širili otroške horizonte in jih spodbujali k razvijanju talentov in potencialov. Seveda pa so ob tem tudi kaj ušpičili in ravno ti spomini so na obletnici iz slavljencev izvabili veliko smeha.

Takrat k sreči še ni bilo zaslonov, ki bi otroke in mladostnike privlačili tako, kot se to dogaja dandanes, udeleževali so se različnih krožkov, športnih tekmovanj, tekmovanj znanja iz različnih področij, Vesele šole. Čeprav so bili učenci majhne šole, so dosegali lepe uspehe. Na šoli so imeli celo trgovino z učnimi pripomočki, ki so jo vodili učenci in za končni izlet zaslužili tudi s prodajanjem Dolinškove kokte in pogozdovanjem.

Za namen praznovanja 50. obletnice je izšel tudi poseben časopis, poimenovan »Utrip preteklosti« (glavna urednica je bila Irena Gošek), ki na osmih straneh simpatično dokumentira čas, preživet v osnovni šoli.

Po končani osnovni šoli so šolanje nadaljevali na različnih srednjih šolah, mnogi zaključili tudi fakultete in nabor poklicev, ki so jih ali jih še opravljajo, je zelo pester. Kar je svojevrsten socialni kapital. Nekdanji učenci brestaniške šole poudarjajo, da so bogati zaradi tovarištva, ki je ostalo med njimi. Kot so si pomagali pred 50 in več leti, so si pripravljeni pomagati tudi danes. In to je tisto, kar šteje.