Zgodb, ki niso zapisane le na straneh knjig, temveč tudi v spominih generacij Brežičanov, ki so skozi vrata knjižnice prihajali po znanje, domišljijo, druženje ali preprosto po nekaj trenutkov zase.

Knjižnica Brežice v letu 2026 praznuje 80 let povojnega delovanja. V teh desetletjih se niso spreminjale le knjige na policah, način izposoje in generacije bralcev. Spreminjali so se tudi prostori, v katerih je knjižnica živela. Od ene same šolske učilnice do več kot 2.000 kvadratnih metrov velike sodobne knjižnice je bila njena pot tesno prepletena z razvojem Brežic in njihovega kulturnega življenja.

Vsaka selitev je pomenila novo poglavje. Več prostora, nove možnosti, več knjig in vedno več ljudi, za katere je knjižnica postajala pomemben del vsakdana.

Začelo se je v šolski učilnici

Prvo poglavje zgodbe se je začelo leta 1946. Knjižnica je svoj prostor našla v eni izmed učilnic takratne osnovne šole, v stavbi današnjega Slomškovega doma.

Za njeno delovanje je skrbela prva knjižničarka Savica Zorko. Prav njena predanost je pomembno zaznamovala prve korake knjižnične dejavnosti v Brežicah. Takrat verjetno še nihče ni mogel vedeti, kako velika zgodba bo zrasla iz skromne zbirke knjig in ene šolske učilnice. Toda temelji so bili postavljeni. Spomin na Savico Zorko v knjižnici živi še danes. Po njej je poimenovana Dvorana Savice Zorko, eden osrednjih prostorov današnje knjižnice.

Le 23 kvadratnih metrov, a za mnoge pravi drugi dom

Leta 1955 je sledila prva velika selitev. Knjižnica se je preselila na Cesto prvih borcev 21, v prostor, velik vsega 23 kvadratnih metrov, ki ga je knjižnici odstopila Savica Zorko. Prostor je bil majhen, toda knjižnica je bila polna življenja.

Ob selitvi je hranila 2.184 knjig, imela 527 članov, letno pa so zabeležili že več kot 8.000 izposoj. Odprta je bila štiri dni v tednu in celo ob nedeljah dopoldne. Savica Zorko svojih obiskovalcev ni poznala le po imenih. Poznala je njihove bralne navade, jim svetovala pri izbiri knjig in okoli knjižnice ustvarjala skupnost. Pri delu so ji pomagali prostovoljci in dijaki.

Med njimi je bil tudi Lenart Šetinc, poznejši ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice, ki je leta pozneje zapisal, da je brežiška knjižnica postala njegov »drugi dom«. Spominjal se je časov, ko je bila vsaka nova knjiga pravi dogodek in so mladi bralci skoraj tekmovali, kdo jo bo prvi dobil v roke. Tudi sam je postal »pomožni knjižničar« in Savici pomagal predvsem ob nedeljah, ko je bila knjižnica polna mladih obiskovalcev. Izkušnja iz majhne knjižnice v središču Brežic je pozneje vplivala celo na njegovo poklicno pot.

Knjižnica postane del širšega kulturnega utripa Brežic

Novo poglavje se je odprlo leta 1965, ko se je knjižnica preselila v Prosvetni dom Brežice, današnji Dom kulture Brežice.

Tam je delovala v okviru Zavoda za kulturo, skupaj z Delavsko univerzo, Radiem Brežice in Kinom. Čeprav skupno delovanje različnih ustanov ni prineslo vseh prednosti, ki so jih pričakovali, je knjižnica nadaljevala svojo rast. Knjižna zbirka je postajala bogatejša, dejavnost širša, njen položaj v kulturnem življenju občine pa vse pomembnejši. Knjižnica že dolgo ni bila več samo prostor, kamor so ljudje prišli po knjigo. Postajala je prostor srečevanja, izmenjave idej in kulture.

Leta 1980 je prišla stavba, zgrajena prav za knjige in bralce

Eden največjih mejnikov je prišel 5. oktobra 1980. Takrat so v okviru prireditev ob občinskem prazniku slovesno odprli novo, namensko zgrajeno knjižnično stavbo na Trgu izgnancev 12 b ob Dijaškem domu.

Selitev je bila velik zalogaj. V nove prostore je bilo treba preseliti več kot 23.000 knjig, pri čemer so na pomoč priskočili dijaki Šolskega centra Brežice. Novi prostori so bili več kot dvakrat večji od prejšnjih in knjižnici so se odprle možnosti, o katerih je bilo v prvih desetletjih mogoče le sanjati. Zaživele so ure pravljic, razstave, srečanja z ustvarjalci ter številni drugi kulturni dogodki. Knjižno gradivo je bilo bralcem dostopno v prostem pristopu, v čitalnici pa je bilo mogoče prebirati več kot 40 naslovov časopisov in revij. Knjižnica je dobivala podobo ustanove, kakršno poznajo številne generacije Brežičanov še danes.

Leta 2006 novo poglavje – knjižnica za novo stoletje

Šestindvajset let pozneje je sledila še ena velika prelomnica. Po obsežni prenovi in dozidavi je bila 16. oktobra 2006 v okviru praznovanja občinskega praznika in 60. obletnice povojnega delovanja odprta prenovljena in razširjena Knjižnica Brežice.

Z več kot 2.000 kvadratnimi metri površin, sodobno urejenimi oddelki, Dvorano Savice Zorko, e-knjižnico ter novimi prostori za kulturne in izobraževalne programe je knjižnica vstopila v novo obdobje. Toda kljub računalnikom, elektronskim knjigam in novim načinom dostopa do informacij je njeno bistvo ostalo enako. Še vedno je prostor knjig. In predvsem prostor ljudi.

Osem desetletij spominov med knjižnimi policami

V osemdesetih letih so skozi Knjižnico Brežice stopale generacije otrok, ki so poslušali svoje prve pravljice, šolarji, ki so iskali gradivo za domače naloge, dijaki in študenti pred izpiti, starši z otroki ter bralci, za katere obisk knjižnice že desetletja predstavlja del vsakdanjega življenja.

Nekateri se še spomnijo majhnih prostorov na Cesti prvih borcev. Drugi knjižnice v Prosvetnem domu. Mnogim je v spominu ostala stavba iz leta 1980, mlajše generacije pa poznajo predvsem današnjo sodobno knjižnico.

Prostori so se spreminjali, police so postajale daljše, zbirke večje in tehnologija sodobnejša. Nekaj pa se v vseh teh desetletjih ni spremenilo. Knjižnica Brežice je ostala kraj, kjer se srečujejo ljudje, zgodbe in znanje. Kraj, ki že 80 let raste skupaj z Brežicami – in kjer se za vrati vsake knjige še vedno lahko začne nova pot.

Vir: Knjižnica Brežice