Voda – strateška dobrina prihodnosti

V Sloveniji imamo priložnost in odgovornost, da z vodo ravnamo premišljeno – in jo zadržimo tam, kjer jo bomo najbolj potrebovali.

Slovenija sodi med vodnato bogate države, a kljub temu postaja voda v času poletnih suš vedno bolj dragocena. Ko se sušne dobe daljšajo, kmetje potrebujejo namakalne sisteme, gasilci dostop do vodnih virov, okolje pa stabilno podtalnico. Vse te potrebe povezuje infrastruktura, ki je bila dolgo razumljena predvsem kot energetska – danes pa dobiva nov pomen: strateška infrastruktura za večnamensko rabo vode.

Voda za hrano, gozdove in življenje

V zadnjih letih Slovenija beleži vse več sušnih obdobij, ki ogrožajo kmetijsko pridelavo. Podnebni modeli kažejo, da bodo poletne suše vse pogostejše, kmetijstvo pa bo postajalo vse bolj odvisno od namakanja. Namakalni sistemi brez vodnega vira niso mogoči – pretočno-akumulacijske hidroelektrarne pa omogočajo, da se voda zadrži in uporabi takrat, ko je najbolj potrebna.

Poleg tega so ti objekti nepogrešljivi tudi v boju proti požarom. Slovenski gasilci že danes pri gašenju uporabljajo vodne vire iz akumulacij. Na vajah, kot so nedavne operacije s protipožarnim letalom Air Tractor, je bil viden pomen dostopnosti vode na ključnih lokacijah. Vodne površine hidroelektrarn zagotavljajo varno in učinkovito podporo gasilskim enotam, tudi v ekstremnih razmerah.

Narava potrebuje stabilno podtalnico

Zadrževanje vode v pretočnih akumulacijah ima še eno pogosto spregledano, a ključno funkcijo: omogoča bogatenje podzemne vode. Meritve v okolici hidroelektrarn, ki jih izvajamo, potrjujejo, da akumulacije bistveno prispevajo k višji gladini podtalnice. To pomeni več varnih virov pitne vode in večjo odpornost ekosistemov na sušne razmere.

V času, ko se vodne bilance podtalnice v mnogih regijah Evrope krčijo, je to strateška prednost, ki je ne smemo zanemariti.

Voda še vedno teče – z večjim smislom

Večina slovenskih hidroelektrarn je zasnovana kot pretočno-akumulacijski objekt. To pomeni, da reka ni ustavljena – voda stalno teče, a se hkrati delno zadrži v razširjeni naravni strugi. Tako se združita naravni tok in strateška raba vode.

Te akumulacije niso jezera v klasičnem pomenu - kot sta blejsko in bohinjsko – so pretočni zadrževalniki, katerih vodna masa se lahko večkrat na dan izmenja. Prav zato ohranjajo ekološke lastnosti reke, ob tem pa omogočajo upravljanje z vodo: za oskrbo ljudi, živali, rastlin in gospodarstva.

Naravi prijazna infrastruktura

Današnje hidroelektrarne niso več zgolj energetski objekti. Ob njih se vzpostavljajo ribje steze, mokrišča, sonaravni nasipi in prehodne ravnice. Z vsakim novim projektom se standardi naravovarstvenih ureditev zvišujejo – na HE Mokrice, ki je trenutno v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, sta predvideni kar dve ribji stezi, kar upošteva najnovejše evropske smernice.

Razvoj pretočno-akumulacijskih HE v Sloveniji temelji na dolgoletnih študijah, digitalnih modeliranjih in sprotnih okoljskih spremljanjih. Rezultat je sistem, ki naravi ne jemlje – temveč ji prilagaja nove razmere, ki jih narava sama brez pomoči človeka pogosto ne zmore več obvladovati.

Ključna infrastruktura v času podnebnih sprememb

Poplave, suše in vročinski valovi postajajo nova realnost. Narava se spreminja hitreje, kot se ji družba zmore prilagajati. Prav zato potrebujemo načrtno, pametno in sonaravno upravljanje z vodami.

Hidroelektrarne pretočno-akumulacijskega tipa so v tem kontekstu izjemna priložnost: omogočajo večnamensko rabo vode, zmanjšujejo poplavno ogroženost, bogatijo podtalnico, zagotavljajo vodo za namakanje in gašenje, ob tem pa prispevajo še k nizkoogljični proizvodnji elektrike.

Tako kot v preteklosti nismo gradili cest le za avtomobile, temveč za povezovanje ljudi, danes hidroelektrarn ne gradimo zgolj za elektriko – temveč za prihodnost varnega bivanja.

Slovenska pot – okolju prijazna in razvojno premišljena

V nasprotju z velikimi svetovnimi akumulacijami, kot je kitajski jez Treh sotesk, ki ima 39 milijard kubičnih metrov zadrževalne vode (za primerjavo: to je skoraj 4000-krat več kot skupni volumen vseh slovenskih P–A akumulacij), slovenske HE delujejo z bistveno manjšimi posegi. Zasnovane so v verigi, vsaka s svojo pretočno akumulacijo, prilagojeno lokalnim značilnostim in z omejenim vplivom na prostor.

To ni naključje, temveč posledica strokovnega, naravovarstveno usmerjenega razvoja. Vse od HE Boštanj (2006) naprej se pri vsakem projektu nadgrajuje strokovno znanje, vključujejo se napredne okoljske simulacije, projektira se s spoštovanjem do habitatov in z mislijo na ljudi.

Sodobne HE v Sloveniji so dokaz, da je mogoče graditi strateško infrastrukturo, ki povezuje energetsko varnost, varstvo narave in družbene potrebe. In da je voda lahko skupno dobro – če z njo upravljamo premišljeno.

Ali si lahko privoščimo, da ne zadržujemo vode?

Odgovor je preprost: ne. Brez načrtnega zadrževanja vode bo Slovenija v prihodnosti bolj ranljiva – za suše, požare, vodno revščino in prehransko negotovost. Zato potrebujemo infrastrukturne rešitve, ki bodo služile ljudem in naravi hkrati.

Hidroelektrarne pretočno-akumulacijskega tipa so del te rešitve. So most med preteklostjo in prihodnostjo, med človekom in okoljem, med naravno danostjo in tehnično odličnostjo.

Najpomembneje pa je, da jih v Sloveniji znamo graditi – s spoštovanjem, znanjem in vizijo.

Vir: HESS