Termoelektrarna Brestanica (TEB) ima novo sestavo nadzornega sveta. GEN energija je kot ustanoviteljica družbe vanj imenovala dva nova člana, dr. Bruna Glaserja in Luko Žokalja, predstavnik zaposlenih pa ostaja Andrej Grmšek. Spremembe prihajajo v času, ko brestaniška elektrarna pripravlja dve večji naložbi, baterijski hranilnik električne energije in postavitev batnih motorjev.
Nadzornike bo vodil dr. Bruno Glaser
Nadzorni svet TEB ima dva nova člana, so sporočili iz Termoelektrarne Brestanica. Ustanoviteljica družbe, GEN energija, je vanj imenovala dr. Bruna Glaserja in Luko Žokalja.
Nadzorniki so na konstitutivni seji za predsednika izvolili dr. Bruna Glaserja. Ta ima po navedbah TEB dolgoletne izkušnje na področju jedrske energetike ter strokovne in vodstvene izkušnje v družbi GEN energija.
Njegov namestnik je postal Luka Žokalj, ki je na Mestni občini Krško zaposlen kot strokovni sodelavec za investicije. Kot predstavnik zaposlenih TEB v nadzornem svetu ostaja Andrej Grmšek.
Nova člana nadzornega sveta TEB Luka Žokalj in dr. Bruno Glaser
Baterijski hranilnik z močjo 40 megavatov
V prihodnjih letih se bodo v TEB osredotočili na investicije, ki bodo prispevale k razvoju družbe ter večji prožnosti in zanesljivosti obratovanja, so pojasnili za ePosavje. Med pomembnejšimi je baterijski hranilnik električne energije z močjo 40 MW in kapaciteto 120 MWh.
S hranilnikom se elektrarna odziva na tehnične izzive, ki jih prinaša vključevanje vse bolj spremenljivih proizvodnih virov. Zaradi njih se povečujejo potrebe po fleksibilnih proizvodnih zmogljivostih in sistemskih storitvah.
Hranilnik bo po navedbah družbe prispeval k večji prožnosti elektroenergetskega sistema in učinkovitejšemu vključevanju obnovljivih virov energije.
Investicija se je začela konec leta 2025, izvedena pa naj bi bila v letu 2027.
Štirje batni motorji, odločitev po pripravi dokumentacije
Drugi projekt je postavitev batnih motorjev, predvidoma štirih, vsak z močjo 20 MW. Takšni motorji se zaženejo hitreje kot plinske turbine, dosegajo pa tudi višje izkoristke pri pretvorbi primarnih virov energije.
Projekt je še v pripravljalni fazi. V letu 2027 je predvidena izdelava investicijske dokumentacije, šele nato bo sledila končna odločitev o izvedbi naložbe.
Sistemske storitve ostajajo osrednja dejavnost
Načrtovane investicije so po pojasnilih TEB usmerjene v ohranjanje zanesljivega delovanja elektrarne in njeno prilagajanje prihodnjim razmeram v energetiki.
Ena osrednjih dejavnosti bo tudi v prihodnje izvajanje sistemskih storitev. Z njimi brestaniška elektrarna prispeva k zanesljivemu delovanju slovenskega elektroenergetskega sistema in podpira energetski prehod.
Obema projektoma je skupna letnica 2027, ko naj bi bil baterijski hranilnik izveden, za batne motorje pa pripravljena investicijska dokumentacija.