S predanostjo, strokovnostjo in neizmerno ljubeznijo do knjige in branja je knjižnici dala začetni pogon ter ji vtisnila pečat, ki ga čutimo še danes. Elizabeta Savica Zorko (1904–1987) je bila prva upraviteljica Ljudske knjižnice Brežice in ena ključnih osebnosti njenega razvoja v prvih desetletjih delovanja.

Primorko iz stare Gorice je v Brežice pripeljala služba. Kot učiteljica in krajši čas tudi ravnateljica brežiške osnovne šole je med mladimi utrjevala slovenski jezik, kulturo in narodno zavest. Aktivna je bila tudi v brežiškem Sokolu, kjer je spoznala občinskega uradnika Franja Zorka. Poročila sta se in dobila sinova Gorazda in Igorja. Vojna leta je z družino preživela v izgnanstvu, po vrnitvi v Brežice leta 1945 pa je svoje znanje in energijo usmerila v novo nalogo – ustanavljanje knjižnice.

Po koncu druge svetovne vojne je bilo potrebno kulturno življenje v Brežicah znova zgraditi. Slovenskih knjig je primanjkovalo, številne so bile med vojno uničene, vendar je med ljudmi živela močna želja po znanju, branju in izobraževanju. S prostovoljnim zbiranjem knjig, darovi založb in veliko predanostjo posameznikov je bila ob koncu leta 1945 v prostorih stare brežiške osnovne šole (današnji Slomškov dom) oblikovana knjižnična zbirka, ki je v začetku leta 1946 začela redno izposojo. Za njeno delovanje je kot prva upraviteljica prevzela odgovornost prav Savica Zorko.

Brežičani so jo poznali kot veliko ljubiteljico knjig. Sama je rada povedala, da so bile knjige morda celo njena prva igrača. Bila je vztrajna, natančna in predana. Veselila se je vsakega napredka, pa naj bo še tako majhen, saj je trdno verjela v pomen dostopnosti knjige in znanja za vse ljudi.

Na njeno pobudo sta že v prvih letih delovanja nastala oddelka ljudske knjižnice v brežiški bolnišnici. Tako je knjiga našla pot tudi do tistih, ki zaradi bolezni niso mogli obiskati knjižnice. To je bil le eden od številnih primerov njenega prizadevanja, da bi branje približala čim širšemu krogu ljudi. Skrbela je za rast knjižnega fonda, urejala kataloge, spremljala potrebe bralcev in jim svetovala, organizirala delo podružnic in spodbujala bralno kulturo v lokalnem okolju. Knjižnica je pod njenim vodstvom postala prostor srečevanja, izobraževanja in kulturnega razvoja. Znanje in izkušnje je rada delila in prenašala na druge.

Po upokojitvi v osnovni šoli leta 1955 je bila v knjižnici honorarno zaposlena vse do leta 1966. Ko se je knjižnica selila v nove prostore na Cesto prvih borcev, ji je za nekaj časa odstopila del svojega stanovanja. Knjige so tako začasno dobile dom v njenem domu. Ta poteza najbolje razkriva, kako globoko je bila povezana s knjižnico in njenim poslanstvom. Tudi po drugi upokojitvi ni mirovala. Leta 1967 je uredila knjižnico na Gimnaziji Brežice, vse življenje pa je ostala dejavna v številnih društvih.

Posebno poglavje njenega življenja predstavlja obdobje v Domu upokojencev Brežice, kamor se je preselila leta 1979. Tudi tam ni mirovala. Postala je predsednica skupnosti stanovalcev, skrbela za kulturno življenje doma in ustanovila poseben oddelek matične knjižnice s potujočim knjižnim kovčkom. Stanovalcem je brala kratke zgodbe, povesti in pravljice ter jim predstavljala aktualno dogajanje. Knjiga je ostala njena zvesta spremljevalka do zadnjih dni.

Za Knjižnico Brežice je vse do smrti zbirala in dopolnjevala domoznansko hemeroteko. Skrbno je izrezovala časopisne članke, jih urejala in pošiljala v knjižnico. S svojim delom je ustvarila dragoceno zbirko podatkov o ljudeh, krajih in dogodkih našega okolja, ki jo še danes hranimo v predalniku, v knjižnici hudomušno poimenovanem kar »brežiški Google«.

Savica Zorko je knjižnici posvetila skoraj dve desetletji svojega življenja. Za svoje delo je prejela številna priznanja in postala častna članica Bibliotekarskega društva knjižničarjev Dolenjske. Posebno mesto med priznanji ima Čopova diploma, najvišje slovensko priznanje za dosežke v bibliotekarski stroki. V zgodovini Knjižnice Brežice ostaja edina prejemnica tega uglednega priznanja.

V spomin na njen izjemni prispevek je danes po njej v Knjižnici Brežice poimenovana dvorana, tj. Dvorana Savice Zorko.

Ob praznovanju 80. obletnice se zato ne spominjamo le ustanovitve knjižnice, temveč tudi ljudi, ki so verjeli v moč knjige in znanja. Med njimi ima Savica Zorko posebno mesto. Njena predanost, vztrajnost in vizija so postavili temelje ustanove, ki že osem desetletij povezuje generacije bralcev ter soustvarja kulturni utrip brežiške skupnosti.

• Category Title

Mag. Sabina Stanič, Knjižnica Brežice