Med prejemniki priznanj Zadružne zveze Slovenije tudi Janez Lipej z Bizeljskega
Med prejemniki priznanj Zadružne zveze Slovenije tudi Janez Lipej z Bizeljskega
Na 64. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni je v okviru tradicionalnega Dneva zadružnikov Zadružna zveza Slovenije podelila priznanja posameznikom in zadrugam za njihov prispevek k razvoju zadružništva, slovenskega kmetijstva in podeželja.
Med prejemniki priznanj je bil tudi Janez Lipej, ki ga je predlagala Vinogradniško-vinarska zadruga Bizeljsko - Brežice.
Na Dnevu zadružnikov so se zbrali zadružniki, predstavniki slovenskega kmetijstva in zadružništva ter politični gostje. Osrednji del dogodka je bil namenjen podelitvi priznanj Zadružne zveze Slovenije najbolj zaslužnim zadružnikom ter predstavitvi ključnih usmeritev za prihodnost slovenskega podeželja.
Priznanje tudi Janezu Lipeju z Bizeljskega
Med letošnjimi prejemniki priznanj je bil Janez Lipej, in sicer po predlogu Vinogradniško-vinarske zadruge Bizeljsko - Brežice.
Lipej je bil eden od ustanovnih članov zadruge leta 1992. Vsa leta od ustanovitve zadruge je bil dejaven član upravnega, pozneje pa tudi nadzornega odbora. Še vedno je dejaven vinogradnik in kletar, ki prideluje kakovostna vina. Z bogatim znanjem pomembno prispeva k razvoju zadružništva in je zgled mlajšim zadružnikom na Bizeljskem.
Opozorili na zahtevne razmere v kmetijstvu
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je na dogodku opozoril na zahtevne podnebne in tržne razmere ter na nujnost takojšnje sistemske podpore kmetijstvu.
Poudaril je, da kmetje tudi v najtežjih razmerah vztrajajo, se prilagajajo in skrbijo za pridelavo hrane, zato jim mora v zahtevnih obdobjih na pomoč pristopiti tudi skupnost. Izpostavil je tudi pomen prehranske suverenosti in odpornosti Slovenije.
Na potrebo po operativnem ukrepanju in neposredni pomoči na terenu se je navezal minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, ki je poudaril zavezo države k stabilizaciji razmer. Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič pa je izpostavil pomen zadružnega povezovanja in zmanjševanja birokracije za kmete.
Priznanja za dolgoletno delo v zadružništvu
Zadružna zveza Slovenije je priznanja namenila posameznikom, ki so z več desetletji dela prispevali k razvoju zadružništva in krepitvi lokalnega kmetijstva, ter zadružnim delavcem in vodjem za trajen doprinos k razvoju zadružništva. Posebna priznanja so prejeli tudi Zveza kmetic Slovenije ob 30-letnici, Hmezad Kmetijska zadruga Braslovče ob 80-letnici in Kmetijska zadruga Dobrepolje ob 130-letnici delovanja.
Ob Dnevu zadružnikov so poudarili, da stabilno slovensko podeželje predstavlja pomemben strateški steber države. Zadružništvo pri tem ostaja pomembna oblika povezovanja pridelovalcev, krepitve domače pridelave in predelave hrane ter razvoja podeželskih skupnosti.
Zadružna zveza Slovenije sicer povezuje 58 kmetijsko-gozdarskih zadrug, v njenih članicah pa je več kot 13.000 oziroma skoraj polovica družinskih kmetij v Sloveniji, ki pretežno pridelujejo za trg. Med drugim pet zadružnih vinskih kleti povezuje več kot 800 vinogradniških družin, ki obdelujejo skoraj 1.500 hektarjev vinogradov.
