Od Krškega do Brežice je šest nadomestnih habitatov
BREŽICE Na območju od Krškega do Brežic se nahaja šest nadomestnih habitatov. Eden večjih se nahaja na desnem bregu jezera, v bližini vasi Vihre. Ob gramoznici so postavljene pokončne lesene stene z linicami za opazovanje in opazovalnica na nasipu.
"Na opazovalnicah lahko opazovalci, ljubitelji narave od blizu pogledajo gnezdišče breguljk, gnezdišče čebelarjev, na prodnatem dnu oziroma obali pa so razni prodniki oziroma mali deževnik, togotnik oziroma ptice, ki se hranijo na plitvinah," pravi fotograf Branko Brečko, dober poznavalec in opazovalec Vrbine.
Z Brankom Brečkom ob reki Savi
Branko Brečko življenje v Vrbini skrbno spremlja že dve desetletji. Za objektivom svojega fotoaparata tu preživi veliko ur. Letos je na tej lokaciji opazil okoli 500 breguljk. Čebelarjev je bistveno manj. Tu je prav tako zgrajeno bobrišče in aktiven bober, pa tudi labodje gnezdo, ki vsak čas pričakuje naraščaj.
"Jaz sem to pred tednom dni gledal in mladičkov še ni bilo, oba starša čakata, kdaj se bo to zgodilo. Oba se izmenjujeta, eden sedi v gnezdu, drugi plava okrog in gnezdo varuje. V glavnem je zelo zanimivo," dodaja.
Življenje v Vrbini se je zelo spremenilo
Brečko pravi, da se je z umestitvijo hidroelektrarne Brežice življenje v Vrbini zelo spremenilo. "Seveda jaz to Vrbino, staro Vrbino, ko so bile na tem mestu, kjer smo mi zdaj, še gramoznice in se je življenje po svoje odvijalo. Povsod po teh gramoznicah je življenje nastajalo postopoma. Starejše gramoznice so se opuščale in tam je bil prostor za vrsto ptic in drugih živali, predvsem raznih vrst rib."
Želve se vračajo
Ogromno je bilo tudi žab in močvirskih sklednic, ki so slovenska avtohtona vrsta želv. Tudi te se zdaj vračajo, in sicer v nadomestni habitat NH6 na levem bregu jezera. Ta je namenjen prav dvoživkam in želvam.
"Jaz sem opazil tudi mlado želvo, katere oklep je meril 10 cm, okrep starejših meri 20 cm in te želve si najdejo svoje počivališče, kjer se sončijo, splezajo na podrta drevesa, ki so za to pripravljena," dodaja Brečko.
Nadomestni habitati od začetka izgradnje HE Brežice
Ukrep, kot je denimo izvedba nadomestnih habitatov v obliki novih ojezeritev in gozdov, so na podlagi zahtev in pogojev Zavoda za varstvo narave v družbi Infra načrtovali že vse od začetka projekta izgradnje hidroelektrarne Brežice. Največji posegi so se zgodili ravno na območju Vrbine – tako na levi, kot na desni strani reke, pa tudi v sami Savi, če govorimo o teh štirih otokih.
"Projekti so bili dokaj zahtevni, v projektiranju je sodelovala naravovarstvena in okoljska stroka. Pri izvedbi in na podlagi gradbenega dovoljenja smo morali upoštevati vse zahteve, ki jih je pri tem projektu podala okoljevarstvena stroka," je povedal Vojko Sotošek, direktor podjetja Infra.
Eden redkih primerov, ko so uspeli ohraniti dober standard
Sotošek meni, da je to eden redkih primerov v Sloveniji, če govorimo o velikih posegih v prostor, ko so uspeli ohraniti dober standard. "Zaščitili smo določene vrste živali, ki danes normalno funkcionirajo dalje - želve, hrošči, netopirji in še kaj. Na drugi strani pa tudi rastline, ki lepo uspevajo. V to območje se nam je vrnil tudi bober."
Brečko v Vrbini opazil tudi okoli 300 sivih gosi
Trenutno poteka postopek prenosa upravljavske funkcije nadomestnih habitatov z Infre na družbo HESS. Branko Brečko, ki Vrbino obišče skoraj vsak dan, opaža razliko med življenjem danes in pred leti. Velike površine vode izkoriščajo ptice, ki jih nekoč na tem mestu ni bilo. Nedavno so se tu zadrževale sive gosi. Bilo jih je okoli tristo.
Gnezdenja labodov je veliko, ni pa gnezdenja čopastih in malih ponirkov
Brečko še dodaja, "da je gnezdenja labodov veliko. Ni pa gnezdenja čopastih in malih ponirkov, kar je bilo prej. Po tej strani je malo izgube, po drugi strani pa, če damo na tehtnico, zaenkrat še ni v prid novega jezera. Mislim, da se bo to izenačilo čez nekaj let."
Fotogalerija (Foto: ePosavje.com):
(eP)
