Vojaška letala Spartan in vaja evakuacije državljanov: pomembna vloga letališča v Cerkljah ob Krki
Vojaška letala Spartan in vaja evakuacije državljanov: pomembna vloga letališča v Cerkljah ob Krki
Slovenija je prvič izvedla praktično vajo evakuacije svojih državljanov s kriznega območja z vojaškimi transportnimi letali Spartan. Vaja z imenom »Miren let 2026« je bila namenjena preverjanju pripravljenosti državnih služb na krizne razmere v tujini. Pomembno vlogo v scenariju je imelo tudi vojaško letališče v Cerkljah ob Krki, ki je bilo predvideno kot ciljna lokacija za prihod evakuiranih oseb.
V scenariju predvideni trije poleti v Cerklje ob Krki
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo, Slovensko vojsko in Policijo prvič izvedlo praktično simulacijo evakuacije slovenskih državljanov s kriznega območja z vojaškimi transportnimi letali Spartan. Vaja »Miren let 2026« je bila namenjena preverjanju postopkov evakuacije, usklajenosti sodelujočih služb ter pripravljenosti na hitro in učinkovito odzivanje ob morebitnih kriznih dogodkih v tujini.
V scenariju so bili predvideni trije poleti z vojaškimi transportnimi letali Spartan C-27J, s katerimi bi evakuirane slovenske državljane in osebje veleposlaništva prepeljali na vojaško letališče v Cerkljah ob Krki. S praktično vajo so preverjali postopke kriznega odločanja, medresorskega usklajevanja, organizacije prevozov, zagotavljanja varnosti ter sprejema evakuiranih oseb ob vrnitvi v Slovenijo.
Izmišljena država, nasilni protesti in nevarnost vojaškega udara
Scenarij vaje je temeljil na razmerah v izmišljeni državi X, kjer so po spornih predsedniških volitvah izbruhnili množični protesti zaradi domnevnih volilnih nepravilnosti. Protesti so se sprevrgli v nasilne nemire, varnostne razmere pa so se hitro poslabšale.
Po nekaterih informacijah iz scenarija naj bi se protestnikom pridružile tudi posamezne vojaške enote, zaradi česar je obstajala nevarnost vojaškega udara. Zaradi zaostrenih razmer so številne letalske družbe odpovedovale polete, kopenske in pomorske povezave so bile prekinjene, obstajala pa je tudi nevarnost skorajšnjega zaprtja zračnega prostora. V izmišljeni državi so se nahajali tudi slovenski državljani in osebje slovenskega veleposlaništva v prestolnici Zorograd. Slovenija se je zato v okviru scenarija odločila za njihovo organizirano evakuacijo.
Od varovanih avtobusnih prevozov do vojaških letal
Po scenariju je evakuacija potekala iz dveh izmišljenih mest, Mostave in Zorograda, kjer so se zbirali slovenski državljani in osebje veleposlaništva. Z organiziranimi in varovanimi avtobusnimi prevozi so jih prepeljali na mednarodno letališče v Zorogradu, od koder je bil predviden njihov umik v Slovenijo.
Ključno vlogo pri usklajevanju evakuacije je prevzelo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ki je vzpostavilo krizno koordinacijo z Ministrstvom za obrambo, Slovensko vojsko, Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo, Ministrstvom za notranje zadeve ter Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje. V skladu s scenarijem je vlada odobrila uporabo vojaških letal za evakuacijo, pri zagotavljanju varnosti pa so sodelovali tudi pripadniki Slovenske vojske.
Na vaji konzularni uslužbenci iz 62 predstavništev in konzulatov
Vaje so se poleg ministra za zunanje in evropske zadeve Toneta Kajzerja udeležili tudi državni sekretar na Ministrstvu za obrambo dr. Erik Kopač ter konzularni uslužbenci iz 62 slovenskih diplomatskih predstavništev in konzulatov po svetu. Sodelovali so tudi uslužbenci, ki se na delo v tujino šele odpravljajo.
Konzularni uslužbenci so se vaje udeležili v okviru letnega konzularnega posveta, namenjenega izmenjavi izkušenj, strokovnemu usposabljanju in krepitvi pripravljenosti na krizne razmere. Vajo so spremljali tudi tuji diplomatski predstavniki iz Ljubljane ter predstavniki zunanjih ministrstev Avstrije, Hrvaške in Slovaške.
Minister Tone Kajzer je ob tem poudaril pomen pravočasne pripravljenosti državnih služb. »Ko nastopi kriza, ni časa za vzpostavljanje postopkov in iskanje rešitev. Zato je ključnega pomena, da smo pripravljeni vnaprej, da poznamo svoje naloge in da znamo delovati kot usklajena celota. Ta vaja je pomemben korak k temu, da bomo lahko ob dejanski nevarnosti ukrepali še hitreje, bolj usklajeno in bolj učinkovito,« je poudaril minister.
Slovenija krepi pripravljenost na pomoč državljanom v tujini
Na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve v zadnjem obdobju krepijo zmogljivosti na področju konzularnega kriznega upravljanja. Med pomembnejšimi pridobitvami sta portal Varnost potovanj, ki državljanom zagotavlja informacije in priporočila za varno potovanje, ter aplikacija eLastovka, ki omogoča registracijo potovanj in neposredno prejemanje pomembnih obvestil, zlasti ob kriznih dogodkih v tujini.
Vodja oddelka za konzularno krizno upravljanje Jan Mulec je po končani vaji poudaril, da so konzularni uslužbenci na slovenskih diplomatskih predstavništvih in konzulatih ter v Ljubljani državljanom v nujnih primerih na voljo 24 ur na dan. Ob tem je izpostavil pomen dobre informiranosti, zavedanja o nevarnostih in preventivnega ravnanja med potovanjem ali prebivanjem v tujini. Na ministrstvu bo v kratkem začel delovati tudi nov situacijski center, ki bo omogočal učinkovitejše spremljanje kriznih razmer in hitrejše usklajevanje odzivanja.
Praktična vaja »Miren let 2026« je vključena v Načrt vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za leto 2026 kot celovita vaja obrambnega sistema. Čeprav je bil scenarij izmišljen, so z vajo preverjali postopke, ki bi bili potrebni ob dejanski evakuaciji slovenskih državljanov iz tujine. V predvidenem poteku evakuacije je bilo vojaško letališče v Cerkljah ob Krki določeno kot kraj njihovega prihoda v Slovenijo.
Vir: www.gov.si
