Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak

V kanalizacijskih sistemih vse več odpadkov, ki tja ne sodijo

POSAVJE Kljub osveščenemu ravnanju posameznikov se v Sloveniji v zadnjih letih soočamo s kopičenjem odpadkov, kar predstavlja veliko grožnjo našemu okolju. Zato komunalna podjetja ob svetovnem dnevu Zemlje z akcijo »Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak« pozivajo k odgovornemu ravnanju z odpadki, s poudarkom na odgovornem ravnanju na področju odpadne vode, kjer vsako leto za saniranje škode zaradi neustreznega odlaganja odpadkov v straniščne školjke na nacionalni ravni nastane za več kot 3,5 milijona evrov dodatnih stroškov. Pobudi se pridružujejo tudi posavska komunalna podjetja.

Skupaj za boljšo družbo

Odpadna voda je obnovljiv vir, ki se iz hišnih kanalizacijskih sistemov po kanalizaciji odvaja na čistilne naprave, se tam prečisti in izpusti nazaj v naravo, kjer se po zakonitostih vodnega kroga vnovič vrne v naše vodovodne sisteme kot pitna voda. Komunalna podjetja, ki upravljajo javne kanalizacijske sistema in čistilne naprave, v zadnjih letih v sistemih zaznavajo čedalje večje količine odpadkov, ki tja ne sodijo, saj povzročajo veliko škodo infrastrukturi in okolju ter dodatne stroške pri vzdrževanju kanalizacijskih sistemov. Od pričetka epidemije koronavirusa se v kanalizacijskih sistemih dodatno pojavlja tudi zaščitna oprema, kot so rokavice in maske. Zato so komunalna podjetja stopila skupaj z ozaveščevalno akcijo »Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak« v sklopu pobude Skupaj za boljšo družbo, ki poteka pod okriljem GZS-Zbornice komunalnega gospodarstva.

Neustrezno odlaganje odpadkov v stranišča in s tem v kanalizacijske sisteme okolju in komunalni infrastrukturi povzroča občutno škodo

V kanalizacijskih sistemih, ki so namenjeni predvsem odvajanju odpadne vode iz sanitarij: iztrebkov, izločkov in toaletnega papirja ter odpadne vode, ki nastaja v kuhinjah pri pripravi hrane in pomivanju, se vse prepogosto pojavljajo najrazličnejši odpadki, kot so ostanki hrane, higienski pripomočki, čistilne krpe, cigaretni ogorki, zdravila, lasje, tudi igrače in oblačila. Kar 80 % teh odpadkov predstavljajo vlažilni in čistilni robčki za enkratno uporabo, ki se skupaj z olji in maščobami ter drugimi odpadki sprimejo v večje tvorbe, ki zastajajo na kritičnih mestih v ceveh, tvorijo obloge, ki preprečujejo pretok vode, ter povzročajo zamašitve hišnih napeljav in kanalizacijskih cevi ter okvare črpalk in drugih naprav, potrebnih za nemoteno delovanje kanalizacijskega sistema.

Z odpadki, ki v kanalizacijske sisteme ne sodijo, dodani stroški pri njihovem vzdrževanju

Posledično pogosto prihaja do sicer nepotrebnega dodatnega vzdrževanja sistema, ki ustvarja dodatne stroške tako neposredno za same uporabnike, če do tega prihaja znotraj stavb, kot tudi za upravljavce kanalizacijskih sistemov, ki se posredno kažejo tudi v višjih zneskih na položnicah. Zbornica komunalnega gospodarstva pri GZS ocenjuje, da v Sloveniji prav zaradi tega na letni ravni nastane za več kot 3,5 milijona evrov dodatnih stroškov za sanacijo škode na javni komunalni infrastrukturi, na evropski ravni pa od 500 milijonov do milijarde evrov letno.

Vsak izmed nas lahko brez velikega truda prispeva k pravilnemu ravnanju z odpadki in k zmanjšanju težav s kanalizacijskimi sistemi. Že z majhnimi koraki bomo veliko naredili za naše okolje, za naš planet. Bodimo odgovorni in poskrbimo za naše odpadke.

Kostak, Komunala Brežice, Komunala Sevnica, Zbornica komunalnega gospodarstva