V petek, 25. septembra 2026, je po Sloveniji v okviru Noči raziskovalcev potekalo več kot 90 dogodkov različnih institucij. Med sodelujočimi je bil tudi Kozjanski park, ki je obiskovalce povabil v svoj sadovnjak v okviru evropskega projekta RhythmOfLife – Raziskovanje ritmov v naravi in življenju ljudi v programu Horizon.

Osrednja tema dogodka je bila pestrost življenja v sadovnjaku. Obiskovalci so spoznavali, da sadovnjak ni le prostor, kjer zorijo jabolka in hruške, temveč kompleksen življenjski prostor, v katerem se prepletajo številni organizmi, njihovi življenjski cikli in naravni ritmi.

Kolekcijski sadovnjak Kozjanskega parka ponuja številne možnosti za raziskovanje. V njem uspeva več kot 125 avtohtonih in tradicionalnih sort jablan ter več kot 60 sort hrušk, poleg njih pa tudi različne sorte sliv, češenj, kutin in skoršev. Stara sadna drevesa, travniška vegetacija, dupla, gnezdilnice in bližnji gozd ustvarjajo življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam.

Devet raziskovalnih kotičkov

Prav pestrost sadovnjaka je bila izhodišče za devet raziskovalnih kotičkov, na katerih so obiskovalci spoznavali različne vidike življenja v naravi.

Na kotičku Okusi travniškega sadovnjaka so primerjali različne sorte jabolk ter ugotavljali, kako močno se lahko razlikujejo po barvi, vonju, okusu in teksturi. Ob tem so spoznavali tudi zgodbe, povezane s posameznimi sortami.

Poseben pogled v svet gliv je ponudil kotiček Žareče glive, kjer so obiskovalci s pomočjo UV-svetilk odkrivali zanimiv pojav žarenja nekaterih gliv. Veliko zanimanja je vzbudil tudi kotiček Invazivke na krožniku. Obiskovalci so spoznavali invazivne tujerodne vrste kot vsiljivce v okolju, hkrati pa razmišljali o možnostih njihove uporabe.

Na raziskovalnem kotičku Povečaj, odkrij, nariši! so se s pomočjo stereolupe in mikroskopa približali drobnim podrobnostim rastlin in živali. Svoje ugotovitve so lahko tudi narisali in tako raziskovanje povezali z ustvarjalnostjo.
Metulji, drevesa, kamnine in nočni letalci

Posebno doživetje je ponujal kotiček Barve sadovnjaka – metulji podnevi in ponoči. Obiskovalci so spoznavali metulje, njihove življenjske prostore in rastline, od katerih so odvisni. Svetlobna piramida pa je razkrila tudi svet nočnih metuljev.

S prepoznavanjem listov in plodov sadnih ter gozdnih dreves so obiskovalci ugotavljali, koliko različnih drevesnih vrst je mogoče najti v sadovnjaku in njegovi okolici. Ob tem so spoznavali tudi pomen divjih sadnih vrst za prihodnost sadjarstva ter izboljševanje odpornosti rastlin na bolezni, škodljivce in podnebne spremembe.

Pozornost je bila namenjena tudi povezavi med kamnino, prstjo in rastlinami. Obiskovalci so spoznavali, da rastline ne uspevajo povsod enako ter da na njihovo rast pomembno vplivata sestava tal in kamninska podlaga. Ko se je nad sadovnjak spustil mrak, so v ospredje prišli še nočni prebivalci. Obiskovalci so spoznavali netopirje, ki ponoči zapuščajo svoja skrivališča in se odpravljajo na lov za hrano.

Raziskovalec je lahko vsak

Dogodek je obiskovalce spomnil, da raziskovanje ni namenjeno le znanstvenikom v laboratorijih. Raziskovalec lahko postane vsak, ki zna opazovati, postavljati vprašanja in iskati odgovore.

Obiskovalci so spoznavali tudi ritme narave, ki se ponavljajo iz dneva v dan in skozi vse leto. Nekateri organizmi so dejavni podnevi, drugi ponoči, rastline cvetijo in plodijo, ptice gnezdijo in se selijo, metulji se pojavljajo v različnih obdobjih leta, sadje pa zori in odpada.

Noč raziskovalcev 2026 v Kozjanskem parku je tako pokazala, da je mogoče znanost približati ljudem na preprost, igriv in doživljajski način. Namesto klasičnega poslušanja so obiskovalci opazovali, tipali, okušali, poslušali, preizkušali in raziskovali.

Glavno sporočilo dogodka je bilo, da narava ni nekaj oddaljenega, kar človek opazuje od daleč, temveč svet, katerega del je tudi sam.

• Category Title