S Senovega nas je pot najprej pripeljala v Sežano, v sodobno urejeno Kosovelovo rojstno hišo. Tam nas je sprejela izjemna predavateljica, ki nam je na zanimiv in doživet način predstavila pomembne mejnike v pesnikovem kratkem, a ustvarjalno izjemno bogatem življenju. S svojim pripovedovanjem nas je popeljala v čas in okolje, v katerem je Srečko Kosovel odraščal, razmišljal in ustvarjal.

Njegova poezija je pred nami zaživela na poseben način, ko nas je povabila, da smo razstavljene pesmi tudi sami glasno prebirali. Tako smo se lahko približali pesnikovi besedi, njenemu ritmu in sporočilnosti. Po vodenem ogledu smo si razstavne prostore z zanimanjem ogledali še sami.

Naša gostiteljica se nam je nato pridružila na poti v Tomaj, kjer so Kosovelovi zgradili hišo. Srečko je v njej živel le kratek čas, vendar je za seboj pustil izjemno literarno dediščino, ki presega meje domačega kraja in nagovarja vse generacije Slovencev.

Ob obisku smo znova spoznali, kako presenetljivo aktualna je Kosovelova misel. Njegova poezija, v kateri se prepletajo občutljivost za človeka, družbena kritičnost in vizija drugačnega sveta, ni izgubila svoje moči. Nastajala je pred več kot sto leti, vendar številna vprašanja, ki jih odpira, ostajajo aktualna tudi danes.

Pot smo nadaljevali v Divačo, kjer smo obiskali Slovenski filmski muzej. Razgledana mlada vodička nas je popeljala med filmske junake ter nam na zanimiv in dostopen način približala nastajanje filma in zgodovino slovenskega filma. Spoznali smo tudi življenje in delo Ide Kravanja, svetovno znane pod umetniškim imenom Ita Rina, prve slovenske filmske igralke, ki je s svojim talentom zaznamovala tudi mednarodni filmski prostor. Tudi ta obisk nam je odprl nova obzorja in pokazal, kako raznolika je slovenska kulturna dediščina – od pesniške besede do filmske podobe.

Po bogatem kulturnem dopoldnevu nam je teknilo še okusno primorsko kosilo v Divači. Ob dobri hrani in prijetnem druženju smo si nabrali novih moči, pot proti domu pa je minila v živahni izmenjavi vtisov, misli in doživetij. Dobre volje ni manjkalo, saj so prav skupni trenutki tisti, ki strokovni ekskurziji dodajo še posebno vrednost.

Na Senovo smo se vrnili bogatejši za nova spoznanja, lepa doživetja in še eno potrditev, da je kulturna dediščina živa takrat, ko jo odkrivamo, o njej razmišljamo in jo delimo z drugimi. Za člane Bralnega krožka DU Senovo je bil ta dan priložnost za poglabljanje literarnega in kulturnega znanja, predvsem pa za prijetno druženje, ki nas povezuje tudi zunaj naših rednih bralnih srečanj.

• Category Title

Boža Ojsteršek, Bralni krožek DU Senovo