Skip to main content
V Posavju N/A° C Sreda, 17. april 2024
21.03.2024
09:06
Foto: Katja Kodba
Znanstveno raziskovanje in izobraževanje ustreznega kadra sta in bosta tudi v prihodnje nujna za ustrezno izrabo jedrske energije, so se strinjali udeleženci okrogle mize na Institutu Jožef Stefan.

Podpora Jeku 2 na referendumu daje pomemben signal mladim, da gre za perspektivno področje

Znanost ima pomembno vlogo pri načrtovanju energetskih sistemov, je na okrogli mizi, ki so jo pripravili v okviru Dnevov Jožefa Stefana, poudaril Boris Sučić iz Centra za energetsko učinkovitost iz IJS. "Upam, da bomo ustrezno podprli znanost in da bo ta z novimi strateškimi dokumenti prepoznana kot konkurenčna prednost. Razvoj kadrov je ključni izziv bodočih energetskih strategij Slovenije," je poudaril.

V Sloveniji se je razvoj stroke na področju jedrske energije začel v 60. letih prejšnjega stoletja, ko so postavili raziskovalni reaktor Triga, takrat je bil tudi položen kadrovski temelj za pripravo na gradnjo in samo gradnjo Nuklearne elektrarne Krško (Nek), je povedal vodja odseka za reaktorsko fiziko na IJS Luka Snoj. "Postali smo svetovno vozlišče razvoja jedrske stroke," je poudaril.

Glede na to, da je raziskovalni reaktor star skoraj 60 let, bi bilo smiselno razmišljati o novem reaktorju, je menil Snoj in ocenil, da bi raziskovalni reaktor stal med 100 in 200 milijoni evrov. Slovenija kot jedrska država potrebuje ustrezno infrastrukturo ter dobre kadre za raziskave in za kompetentna regulatorja in operaterja nuklearke. "Jedrska energije je ena najzahtevnejših tehnologij, zato so znanstvene raziskave nujne," je izpostavil.

Vodja odseka za reaktorsko tehniko na IJS Leon Cizelj je dejal, da se je manj pozornosti jedrskim raziskavam in izobraževanju v Evropi odrazilo v zaostanku na tem področju za nekaterimi drugi deli sveta. Slovenija po njegovih besedah ustvari okoli pet jedrskih inženirjev na leto, se je pa v zadnjih letih število študentov povečalo zaradi možnosti študentskih izmenjav po evropskem programu Erasmus.

Cizelj je ocenil, da bi se moralo glede na ocene potrebnega števila strokovnjakov pri drugem bloku krške nuklearke (Jek 2) v 10 letih v ta študij usmeriti okoli 1000 študentov. Za ustrezno izobraževanje jedrskih strokovnjakov je najprej potrebno politično soglasje, drugi korak pa takojšnja krepitev raziskav in izobraževanja na tem področju, dejal.

Fotogalerija (Foto: Katja Kodba):

Slovenija v evropskem merilu prepoznana kot zgleden partner na tem področju

Referendum o Jeku 2 bi lahko bil pomemben signal mladim, da je izobraževanje na jedrskem področju resna priložnost, je menil generalni direktor Gen energije, ki je investitorka v Jek 2, Dejan Paravan. Gen energija raziskovalno sfero vključuje pri pripravljalnih študijah in analizah, sodelujejo tudi z izobraževalnim centrom za jedrsko tehnologijo pri IJS, svoj kader tudi neposredno izobražujejo.

Nekdanji direktor Neka Stane Rožman je povedal, da so kader za delo v nuklearki črpali predvsem z ljubljanske in zagrebške univerze. Nek je veljal za privlačno delovno okolje, tako da so uspeli dobivati nadpovprečen kader, in s štipendijsko politiko so si zagotovili možnost izbire najbolj perspektivnih in jih ustrezno usposobili, raje kot da bi najemali že (slabo) usposobljen kader, je dejal. Ocenil je, da je lahko po 40 letih delovanja Neka celotna infrastruktura, vključno z raziskovalnimi organizacijami, upravnimi organi in projektanti, lahko ponosna, saj da je Slovenija v evropskem merilu prepoznana kot zgleden partner na tem področju. Bi bilo pa treba več vlagati v znanost, je podaril, za kar pa da še ni prepozno.

jek2
referendum
jedrskasi
nuklearna elektrarna krško

Pridružite se nam