Skip to main content
Sobota, 13. april 2024
19.03.2024
14:05
Foto: ZPM Krško
Enja Papež iz Krmelja in Julija Androjna iz Sevnice sta zadnji predstavnici iz Posavja, ki se bosta udeležili 34. Nacionalnega otroškega parlamenta v Ljubljani.

V četrtek, 14. marca 2024, smo organizirali še zadnji Občinski otroški parlament v Posavju. Tokrat smo na Gradu Sevnica gostili osem šol iz občine Sevnica in občine Radeče, kjer se je Otroškega parlamenta udeležilo 28 osnovnošolcev z mentoricami. Srečanja, ki je potekalo v soorganizaciji z Osnovno šolo Tržišče, so se udeležili tudi vsi ravnatelji tamkajšnjih osnovnih šol ter oba župana.

Uvodoma je zbrane s spodbudnimi besedami nagovorila ravnateljica Osnovne šole Tržišče, mag. Mateja Repovž Lisec, medtem ko so za kulturni program poskrbeli učenci šole gostiteljice. Poleg pisem, ki so jih prebrali njihovi predstavniki na parlamentu, so prikazali tudi tri avtorske kratke filme na temo duševnega zdravja.

Občinskega otroškega parlamenta na Gradu Sevnica sta se udeležila oba župana Srečko Ocvirk, župan Občine Sevnica, in Tomaž Režun, župan Občine Radeče.

Lina Buršič (Zavod za zvezde) je pripravila delavnico o varnem prostoru znotraj in zunaj nas. Raziskovali so svoj notranji in zunanji prostor ter preplet obeh. Odkrivali so, v katerih okoljih in ob katerih pogojih se počutimo najbolje, kje lahko izrazimo svoje potenciale in kako lahko zrastemo. Razmišljali so, kako lahko sami nudimo podporo drug drugemu in hkrati skrbimo zase in kako pomembna je podpora okolja za naše duševno zdravje.

Ivan Jakovljević, magister psihologije, zaposlen v Zdravstvenem domu Brežice, v tamkajšnjem Centru za krepitev zdravja je za udeležence pripravil drugo delavnico. Njegovo delo obsega predvsem področje psihološke preventive, krepitve duševnega zdravja in psihološke podpore pri razvijanju zdravih življenjskih navad ljudi, s katerimi se pri delu vsakodnevno srečuje.

Pomemben vidik njegovega dela je tudi srečevanje z različnimi skupinami v lokalnem okolju, kamor spadajo tudi otroci in mladostniki. Z otroki so govorili o pomembnih področjih duševnega zdravja in se skupaj pripravili na parlamentarno razpravo.

Kaj razumemo pod besedno zvezo Duševno zdravje otrok in mladostnikov?

Pomemben vidik duševnega zdravja je naše počutje in samopodoba,” je povedal Adam, Julija pa je dodala, “da je naše razmišljanje o stvareh odraz duševnega zdravja.” Mladostniki so ugotavljali in razpravljali, da je duševno zdravje širok pojem, na katerega močno vpliva okolje v katerem živimo. Dobro duševno zdravje lahko občutimo, ko smo veseli, medtem ko bo naše duševno zdravje slabše, ko bomo pod stresom. Razmišljali so, da se s problemi soočimo racionalno in ohranjamo mirno kri. Nikoli pa ne smemo pozabiti, da smo do sebe prijazni, vzpodbujajoči, saj se vse začne ravno pri nas samih.

Kaj lahko vsak izmed nas naredi z namenom krepitve duševnega zdravja?

Potrebno je poznati samega sebe, so razmišljali osnovnošolci. Nekatere veseli glasba, ustvarjanje ali šport. Pomembni pa so tudi drugi dejavniki, kot sta recimo prijateljstva in družina. Bruno je dodal: “Pomembno je, da živimo v okolju, v katerem se počutimo sproščeno in varno.

Na naše počutje in duševno zdravje sta pomembna tudi spanec in koliko časa preživimo na telefonu,” je povedal Maj. Anže pa je dodal, da bi bilo koristneje, da telefone in tablice damo na stran, čas pa raje preživimo v živo s prijatelji na prostem, z igranjem nogometa ali katerega drugega športa.

Parlamentarci so ugotavljali, da je potrebno poznati samega sebe. Lahko se ukvarjamo z meditacijo, ki pozitivno vpliva na naše zdravje. Obenem pa so razmišljali, da je potrebno osebe, ki negativno vplivajo na naše razpoloženje, in v kolikor je to mogoče, odstraniti iz našega življenja. Enja pa je dodala, da se vsak dan spodbujamo: “Zjutraj se pogledamo v ogledalo, si rečemo nekaj lepih besed in se zavedamo svojega potenciala.” Adam pa je temu dodal: “Da moramo biti pošteni in odkriti tudi do drugih okoli nas in naj ne pozabimo, da se dobro z dobrim vrača.

Kaj so najpogostejše stiske, s katerimi se spoprijemajo vrstnice in vrstniki?

Sevničani in Radečani so med stiske uvrstili pritiske staršev, učiteljev in sovrstnikov v šoli. Starši imajo lahko večja pričakovanja, sploh če govorimo o drugem otroku, ki mu v šoli ne gre tako dobro kot njegovemu sorojencu. Medtem ko starši še vedno pričakujejo veliko od svojih otrok, lepe ocene in odličen uspeh. V podobni sliki vidijo tudi učitelje, sploh za učence 3. triade, ki še ne vedo kam bi se radi vpisali. Sam vpis v srednjo šolo pa otrokom povzroča še dodaten stres, saj se morajo s 15. leti odločiti kakšna bo njihova prihodnost.

Pritiske čutijo tudi s sovrstniki. Otroci in mladi se večkrat primerjajo med seboj. V skupini otrok, ki preživi skupaj več časa, se bo znotraj skupine začelo “rivalstvo” kdo je boljši. Posamezniki znotraj skupine bo presegel samega sebe že zaradi tega, ker ne želi izgubiti prijateljev. Včasih pa v skupini govorijo tudi o stvareh, o katerih nekateri ne želijo govoriti.

Močno stisko pa otroci in mladi čutijo z zbadanjem in nasiljem, tako psihičnim kot tudi fizičnim.

Med rešitvami so našli parlamentarci pomembnost zdrave prehrane in prepoved uživanja poživil. Z uravnoteženim vnosom vitaminov in hranil lahko hrana vpliva na naš razvoj, zunanji izgled. Opozarjajo pa na motnje prehranjevanja, posebej pri dekletih, pri fantih pa so opozorili na pretirano športno udejstvovanje, saj se od njih pričakuje, da bodo “super nabildani”.

Kako vidite vpliv družabnih omrežij, interneta in tehnologije nasploh na duševno zdravje?

Na Gradu Sevnica so govorili o obeh plateh vpliva tehnologije in interneta na duševno zdravje otrok in mladine. Med dobrimi so izpostavili, da je to okolje, kjer lahko pridobimo veliko novih informacij in s tem tudi veliko tistega znanja. Omenili so tudi spletne platforme, ki so dostopne otrokom in mladim pri iskanju odgovorov v primeru težav, stisk in dilem (TOM telefon in #tosemjaz).

A žal je bilo veliko več govora o negativnih plateh. Prisotni so si bili enotni, da moramo biti pazljivi in zelo skrbni pri tem, kar se na spletu nahaja ter kaj napišemo in pošljemo sami. Problem vidijo tudi v objavah tistih, ki objavljajo kako lepo je njihovo življenje, kakšno je njihovo premoženje in njihov izgled. Izpostavili so, da se otroci in mladi zgledujejo po teh objavah in primerjajo svoje življenje z njihovim, kar slabo vpliva na njihovo samopodobo. Postati moramo kritični do stvari, ki jih vidimo na internetu. Adam pa je dodal, da lahko v takih objavah vidimo tudi pozitivno plat, saj lahko tovrstne objave postanejo motivacija, da strmimo k nečemu boljšemu.

Telefoni in računalniki so bili narejeni kot pripomoček za izboljšanje, ne pa kot osnova za življenje,” je povedala Julija. “Če bomo vzeli socialna omrežja kot osnova za življenje, bomo k temu strmeli, saj si želimo, da bi bilo naše življenje popolno. To ne bo nikoli. Zavedati se moramo, da se ne smemo spreminjati zaradi drugih, saj smo si edinstveni v tem kdo smo.

Tudi v Sevnici vidijo veliko nevarnost vpliva na duševno zdravje predšolskih otrok, saj dobijo telefone v roke prezgodaj.

Otroci in mladostniki ter vsi ostali naj se čimprej obrnejo na pomoč. Za otroke in mladostnike so na voljo razne oblike reševanja osebnih stisk. Obrnite se na vrstnike, starše, učitelje, šolsko svetovalno službo ali kogarkoli drugega, ki nam je blizu.

Na voljo je ANONIMNA LINIJA, kot je TOM telefon. Če ste v stiski, pokličite na 116 111.

Enja pa je poudarila: “Zberi pogum. Ne se bat. Poišči pomoč!

Kaj predlagate, da lahko storimo na nivoju lokalne skupnosti in države, da postane duševno zdravje otrok in mladostnikov boljše?

O tem bi se morali več pogovarjati, saj na tem področju še vedno veljajo nekatere stigme, napačna prepričanja, sta poudarila Zoja in Adam. S popoldanskim druženjem in povezovanjem lahko dosežemo, da zberemo več različnih skupin, s tem pa tudi damo večji poudarek na osebni rasti. To bi moralo biti dostopno tako v šoli (večja dostopnost strokovne pomoči) kot tudi izven šole. Zato predlagajo, da lokalna skupnost in država poskrbita, da se podprejo programi in zaposlovanje tovrstnih programov.

Predlagali so, da bi lahko Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje odobrili več športne vzgoje in da bi povečali število strokovnih sodelavcev, saj so tudi potrebe vedno večje.

Po debati so sledile volitve za izvolitev predstavnikov iz občin Sevnica in Radeče. V Državnem zboru RS bosta na 34. nacionalnem otroškem parlamentu zastopali Enja Papež iz OŠ Krmelj (mentorica Barbara Jazbec) in Julija Androjna iz OŠ Sava Kladnika Sevnica (mentorica Gordana Kenda Kozinc).

Program Otroški parlamenti v Posavju sofinancirajo Mestna občina Krško, Občina Brežice in Občina Kostanjevica na Krki.

Fotogalerija (Foto: ZPM Krško):

Učenci Osnovne šole Tržišče so s skupnimi močmi napisali tri pisma, ki jih objavljamo v celoti.

Dragi učitelji! Želimo si slišati vašo pohvalo. Če kaj ni prav, nam lahko poveste tudi drugače. Moti nas, da vedno hvalite ene in iste učence, po drugi strani pa grajate učence, ki so v razredu običajne črne ovce, še posebej, če niso naredile očitanega.

Ni nam všeč, če nas ocenjujete na podlagi naših starejših bratov ali sester – smo osebe z lastnim značajem, ocenjujte nas po naših dejanjih.

Vemo, da je naša odgovornost delati domače naloge in se učiti. A šola ni vse. Imamo tudi aktivnosti zunaj nje, želimo imeti tudi prosti čas. Zato vas prosimo, da pred novim listom domače naloge, pred novo predstavitvijo, ki naj bi jo naredili med počitnicami, premislite, kaj želite od nas v tem času. Da se spočijemo ali da naredimo cel kup nalog?

Kot pravi Albert Einstain: »Vsak je genij. A če prosiš ribo, naj spleza na drevo, bo celo življenje mislila, da je neumna.« Razumite, da nismo vsi vešči vsega.

Všeč nam je, ko nas naučite kaj zanimivega, ko odgovarjate na naša nešteta vprašanja. Vemo, da smo včasih naporni, zato hvala, ker zdržite z nami.

Vaša učenec in učenka

Dragi sošolec, draga sošolka!

Bodi prijazen z mano. Ne ocenjuj me po mojem izgledu ali oblačilih, če tega ne morem spremeniti. Ne zaničuj me na podlagi družine. Ne morem vplivati na to, od kod izhajam. Ocenjuj me po mojih dejanjih. Spoštuj me takšnega, kakršen sem. Isto bom skušal narediti jaz.

Ne govori za mojim hrbtom o meni stvari, ki ne držijo. Ne izdajaj mojih skrivnosti, ki sem ti jih zaupal v težavah. Slabo se počutim, kadar me ignoriraš, pa ne vem, zakaj.

Bodi potrpežljiv z mano in me spodbujaj pri mojih ciljih. Rad imam, ko se postaviš na mojo stran, ko se skupaj smejeva, zabavava. Ko me sprejemaš takšnega, kakršen sem, pa četudi ne naredim vedno vsega prav. Ko mi posodiš domačo nalogo ali mi pomagaš pri učenju.

Tvoj sošolec, sošolka, prijatelj, prijateljica.

Dragi starši!

Čeprav v teh dneh najbrž ne pokažemo, da ste nam pomembni, nam vaše mnenje veliko pomeni.

Težko nam je, kadar nas ne razumete. Spomnite se, kako je bilo vam v naših letih. Ste vedno vse naredile prav? Takoj, ko so vam starši nekaj naročili? Ne želimo, da nas primerjate z drugimi, boljšimi učenci. Tudi mi imamo svoje vrline. Le opaziti jih morate. Ni nam vseeno, da ne moremo izpolniti vseh vaših pričakovanj. To pa ne pomeni, da se ne trudimo.

Radi imamo, kadar nas poslušate, prisluhnete našemu mnenju, nas podpirate pri naših dejavnostih, četudi vam niso vedno všeč. Radi imamo vašo pozornost, ko nam pomagate pri šolskih nalogah, greste z nami na sprehod ali si skupaj ogledamo novo serijo na televiziji in vmes govorimo o vsem in o ničemer.

Potrebujemo vas, da nas varujete, zaščitite, da ste ob nas in nam nudite tisto, kar potrebujemo in ne vedno tistega, kar hočemo.

Hvala vam!

Vaši otroci.

Vir: ZPM Krško

zpm krško
šole v posavju
državni zbor

Pridružite se nam

Novice iz Posavja