Župan Janez Kerin je za ePosavje predstavil pregled opravljenega dela, spregovoril o pridobljenih evropskih sredstvih ter izpostavil naložbe in razvojne izzive, ki občino čakajo v prihodnjih letih. Posamezne projekte predstavljamo tudi v video izjavah.

Mestna občina Krško je v mandatnem obdobju 2022–2026 izvajala več razvojnih projektov na področjih športa, izobraževanja, gospodarstva, stanovanjske politike ter cestne in komunalne infrastrukture. Nekatere naložbe so že zaključene, druge so v zaključni fazi oziroma se bodo nadaljevale v prihodnjih letih.

Župan Janez Kerin poudarja, da so posebno pozornost namenjali projektom, ki izboljšujejo kakovost življenja občank in občanov, ter enakomernemu razvoju mesta in podeželja. Pomemben del investicijske dejavnosti je bilo tudi pridobivanje državnih in evropskih sredstev. Med projekti, ki po njegovih besedah pomembno zaznamujejo to obdobje, izstopajo bazen Krško, Park urbanih športov in nova Osnovna šola dr. Mihajla Rostoharja. Ob tem izpostavlja, da je občina v posameznih projektih, ki so na uresničitev čakali več let, naredila pomemben premik.

Nova OŠ dr. Mihajla Rostoharja: projekt, ki ga župan postavlja na prvo mesto

Čeprav med finančno večjimi in vidnejšimi naložbami izstopa gradnja bazena, župan Janez Kerin kot najpomembnejši projekt mandata izpostavlja novo Osnovno šolo dr. Mihajla Rostoharja.

Gre za naložbo, s katero bodo zagotovljeni ustreznejši prostorski in drugi pogoji za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Pri načrtovanju takšne šole so po njegovih besedah posebej pomembni dostopnost, prilagojeni prostori, varnost ter možnosti za izvajanje različnih oblik vzgojno-izobraževalnega in strokovnega dela. Pomen projekta presega meje Mestne občine Krško, saj šola opravlja pomembno vlogo tudi za širše območje.

Kerin poudarja, da gre za zahtevno in finančno obsežno investicijo, katere glavni pomen je izboljšanje pogojev za izobraževanje in razvoj otrok. Ob tem spominja, da sta tako nova šola kot bazen na uresničitev čakala predolgo, zato je po njegovi oceni pomembno, da je občina v tem mandatu njuno gradnjo premaknila v izvedbo. Gradnja nove šole ostaja tudi eden pomembnejših projektov prihodnjega obdobja.

Bazen Krško: približno 15 milijonov evrov vredna naložba

Med večjimi naložbami mandatnega obdobja je gradnja Bazena Krško, katerega skupna vrednost znaša približno 15 milijonov evrov. Po županovih navedbah je občina za projekt pridobila več kot 8,6 milijona evrov evropskih in državnih sredstev.

Bazen bo namenjen različnim generacijam uporabnikov. Otrokom bo omogočal učenje plavanja, športnikom ustreznejše pogoje za treninge, družinam in posameznikom pa možnosti za rekreacijo. Kerin ocenjuje, da bi objekt v prihodnje lahko uporabljali tudi za fizioterapevtske namene.

Pomemben vidik naložbe je tudi umestitev na degradirano območje, ki bo z novo športno infrastrukturo dobilo drugačno vsebino. Po županovih besedah občina s tem prispeva k ponovni uporabi prostora in njegovi oživitvi.

Park urbanih športov: nove možnosti za aktivno preživljanje prostega časa

Športno ponudbo Krškega dopolnjuje Park urbanih športov, ki obsega približno 21.000 kvadratnih metrov površin. Med predvidenimi oziroma urejenimi vsebinami so pumptrack, košarkarske površine, motorični park ter poti za tek in hojo.

Po Kerinovih besedah je namen projekta zagotoviti prostor za organizirano vadbo in spontano rekreacijo, dostopno širšemu krogu uporabnikov. Tudi Park urbanih športov je umeščen na degradirano območje. Župan poudarja, da občina z bazenom in parkom poleg širjenja športne ponudbe prispeva tudi k ponovni uporabi in sanaciji prostora.

Podjetniški inkubator v Vrbini: podpora podjetništvu in novim idejam

Med projekti na gospodarskem področju je tudi podjetniški inkubator v Vrbini, s katerim želi občina ustvariti ugodnejše pogoje za razvoj podjetništva, novih idej in delovnih mest. Kerin poudarja, da za razvoj gospodarstva niso pomembne zgolj razpoložljive poslovne površine, temveč tudi ustrezna infrastruktura, dostop do znanja, povezovanje podjetij in možnosti za razvoj novih poslovnih modelov.

Podjetniški inkubator bi lahko pomagal zlasti podjetnikom v začetnih fazah poslovanja ter spodbujal sodelovanje med gospodarstvom, izobraževalnimi ustanovami in drugimi razvojnimi organizacijami. Dolgoročni cilj občine je ustvarjanje kakovostnih zaposlitvenih priložnosti in zagotavljanje pogojev, da bi imeli mladi ter usposobljeni kadri več možnosti za poklicni razvoj v domačem okolju.

Ob tem župan opozarja, da dejanskega uspeha inkubatorja ne bo mogoče ocenjevati zgolj po njegovi izgradnji, temveč predvsem po tem, koliko podjetij bo v njem razvijalo svojo dejavnost, kakšne povezave bodo nastale in kakšne poslovne rezultate bo prinesel.

Cestna in komunalna infrastruktura: vlaganja tudi zunaj mestnega središča

Pomemben del mandatnega obdobja so predstavljala vlaganja v cestno in komunalno infrastrukturo ter izboljševanje pogojev za življenje v krajevnih skupnostih in na podeželju. Po Kerinovih besedah je občina pri načrtovanju projektov upoštevala potrebe tako mestnega območja kot manjših krajev, kjer so ustrezne prometne povezave in komunalna opremljenost pomembne za kakovost bivanja.

Župan ocenjuje, da je občina na tem področju dosegla pomemben napredek. Kot poudarja, lahko v vsaki od 16 krajevnih skupnosti oziroma mestnih četrti izpostavijo konkretne izboljšave in projekte, ki odgovarjajo na potrebe lokalnega prebivalstva.

Ob tem posebno vlogo pripisuje sodelovanju predstavnikov krajevnih skupnosti in mestnih četrti z občino. Po njegovih izkušnjah so bili rezultati praviloma boljši tam, kjer so lokalni predstavniki sodelovali in usklajeno pristopali k reševanju potreb kraja.

Trajnostna mobilnost: nova mestna avtobusa in širitev mreže Krčan

Na področju trajnostne mobilnosti občina med izvedenimi ukrepi izpostavlja nakup dveh novih mestnih avtobusov, od katerih je eden električni, posodobitev voznih redov avtobusnih prevozov in dopolnitev mreže izposoje koles Krčan.

Po županovih besedah želijo s temi ukrepi izboljšati dostopnost javnega prevoza in prebivalcem ponuditi več možnosti za vsakodnevne poti. Pomembni sta tudi storitev brezplačnih prevozov Sopotniki, namenjena predvsem starejšim, in avtobusna povezava s Sremičem. Takšne oblike mobilnosti omogočajo lažji dostop do storitev tudi prebivalcem, ki nimajo lastnega prevoza.

Za pet projektov pridobili slabih 14 milijonov evrov evropskih sredstev

Pomemben del financiranja večjih občinskih naložb predstavljajo evropska in državna sredstva. Kerin poudarja, da pridobivanje zunanjih virov občini omogoča izvedbo finančno zahtevnejših projektov ob sočasnem zagotavljanju sredstev iz občinskega proračuna.

Po njegovih navedbah je Mestna občina Krško za pet projektov v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) pridobila slabih 14 milijonov evrov evropskih sredstev. Med vidnejšimi primeri pridobivanja zunanjih virov navaja bazen Krško, za katerega je bilo zagotovljenih več kot 8,6 milijona evrov evropskih in državnih sredstev.

Župan ob tem opozarja, da so za uspešno pridobivanje in koriščenje sredstev pomembni tudi priprava projektne dokumentacije, usklajevanje z razpisnimi pogoji in pravočasna izvedba investicij.

Stanovanjska politika: v načrtih tudi gradnja zasebnih investitorjev

Med področji, na katerih občina načrtuje nadaljnji razvoj, je tudi stanovanjska gradnja. Kerin ocenjuje, da je bil v tem mandatu dosežen pomemben premik na stanovanjskem področju, tako pri neprofitni stanovanjski gradnji prek družbe Rudar Senovo kot pri projektih zasebnih investitorjev.

Po njegovih navedbah bodo v Mestni občini Krško poleg družbe Rudar Senovo stanovanja gradili tudi domači zasebni investitorji. Stanovanjska politika je eno izmed področij, ki jih župan uvršča med pomembne razvojne naloge tudi za prihodnje obdobje.

JEK2: Občina vztraja pri upoštevanju razvojnih potreb Posavja

Pomembno mesto v pregledu mandata zavzema tudi sodelovanje Mestne občine Krško pri pripravljalnih aktivnostih za projekt drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2).

Kerin poudarja, da občina v postopkih sodeluje aktivno, saj gre za projekt državnega pomena, ki bi lahko dolgoročno vplival na prostorski, infrastrukturni, gospodarski in družbeni razvoj lokalnega okolja.

Mestna občina Krško se na lastno zahtevo udeležuje rednih mesečnih koordinacij za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN), ki jih sklicuje pristojno ministrstvo. Na srečanjih podaja pripombe in opozarja na razvojne potrebe občine ter stališča občinskega sveta.

Ena ključnih zahtev občine in občinskega sveta je sočasno sprejetje razvojnega zakona za regijo Posavje in državnega prostorskega načrta za JEK2. Po Kerinovem mnenju morajo biti razvojne zaveze za Posavje urejene hkrati z odločitvami o umeščanju projekta, ne pa prepuščene poznejšim političnim dogovorom. Občina sodeluje tudi v Delovni skupini Vlade Republike Slovenije za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK2.

Kaj Krško čaka v prihodnjih letih?

Med pomembnejšimi projekti prihodnjega obdobja Kerin izpostavlja nadaljevanje gradnje nove Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja in izgradnjo nove centralne čistilne naprave Krško.

Kot svojo prvo prioriteto navaja cestno infrastrukturo, predvsem urejanje cest, pločnikov, odvodnjavanja in javne razsvetljave, pa tudi kolesarske povezave in varne šolske poti. Ob tem opozarja, da bo treba pri dolgoročnem načrtovanju razvoja upoštevati tudi projekt JEK2, predvsem z vidika pravočasnega zagotavljanja prometne, zdravstvene, stanovanjske, komunalne in varnostne infrastrukture.

Posebno pozornost želi občina še naprej namenjati razvoju podeželja, sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in zagotavljanju dostopa do osnovnih storitev v vseh delih občine.

Kerin: Razvoj občine je rezultat skupnega dela

Ob pogledu na mandat 2022–2026 župan Janez Kerin kot posebej dragoceno izpostavlja trenutke, ko se načrtovani projekti in sprejete odločitve začnejo spreminjati v konkretne izboljšave za prebivalce. Pri tem poudarja pomen sodelovanja z občinsko upravo, občinskim svetom, krajevnimi skupnostmi, društvi, zavodi, gospodarstvom in posamezniki, ki sodelujejo pri razvoju občine. Po njegovih besedah so številni razvojni projekti rezultat dolgotrajnega načrtovanja, usklajevanja in skupnega dela različnih deležnikov.

Ob izteku mandatnega obdobja tako v ospredju ostajajo dokončanje začetih naložb, nadaljnja priprava razvojnih projektov in zagotavljanje pogojev za razvoj mesta ter podeželja. Kot osrednji dolgoročni cilj Kerin izpostavlja uravnotežen razvoj občine na področjih zdravstva, gospodarstva, izobraževanja, stanovanj, prometa, športa, kulture in skrbi za vse generacije.