Sosedu in dobremu človeku Tinetu Radeju v slovo
Vroča julijska sreda. Malo posebna, ker je Primož Roglič na olimpijadi dobil zlato medaljo. Čutiti je bilo pravo kolektivno veselje, tisto, ki daje občutek v isto smer obrnjenega skupnega duha, kar je danes redko. Spuščal se je večer in razgreto ozračje se je začelo rahlo hladiti, popoldne na Sremiču vedno začne pihljati in vročina popusti.
Sladkam se z malinami in v daljavi slišim zavijanje siren. Rešilec na poti. Včasih ga je slišati čisto blizu, odvisno kam piha veter. Zvok izgine v daljavi. Čez čas se vrne in postane vse glasnejši. Zdi se, da je blizu. Menda ni kdo padel s kolesom, ko se je spuščal s hriba, razmišljam. Potem tišina. Misli gredo svojo pot in pozabim na to.
V petek zjutraj zazvoni telefon. Tine je umrl, škropil je vinograd, izdalo ga je srce…besede počasi kot ostro rezilo režejo v zavedanje. Ne morem dojeti, ne morem razumeti. Še nekaj dni nazaj sva modrovala o vremenu sredi polja, ki ga je prečkal s traktorjem. Vedno prijazen, dobrovoljen, pripravljen na pogovor in z energijo mladeniča. Kako lahko to v enem samem trenutku za vedno izgine?!
Nismo ves čas tičali skupaj, nismo se obiskovali, skupaj preživljali počitnic in praznikov, nismo poznali vseh podrobnosti naših življenj, a Tine je bil človek, ki si ga vedno rad srečal, ki si ga bil vesel. In vesel te je bil tudi on. Eden tistih, ki je ohranjal ta svet normalen in lep, ki je dajal občutek, da je življenje vendarle predvsem svetlo in obvladljivo, da smo ljudje prisrčni in dobri drug z drugim, da je druženje ljudi tisto, kar največ šteje. Pogovori, s katerimi nismo reševali sveta, niso se dotikali političnih razprtij, bili smo preprosto ljudje, sosedi, ki bi si v vsakem trenutku pomagali.
Zdaj bodo vrata njegovega hrama zaprta. Ne bo več povabil na kozarec dobre modre frankinje izpod balkona, kjer se lahko v senci lepo skriješ in kramljaš. Ne bo s traktorjem pripeljal mimo in dvignil roko v pozdrav. Tudi harmonike ne bo več slišati. Nisem ljubiteljica tovrstne glasbe, a izpod njegovih prstov je zvenela nekako žlahtno, skladno in pristno. Ker je bil žlahten tudi on, v vseh pomenih te besede.
S Tinetom je odšel del normalnosti, del lepote in šarma življenja na Sremiču, odšel je člen, ki je ljudi povezoval. Vsi ga bomo zelo pogrešali.
Tamara Vonta
