Suho skladišče za izrabljeno jedrsko gorivo
V Nuklearni elektrarni Krško izrabljeno jedrsko gorivo trenutno skladiščijo v bazenu za jedrsko gorivo oz. tako imenovanem mokrem skladišču. Konec leta 2022 je bilo tam uskladiščenih 1432 izrabljenih gorivnih elementov, kar pomeni skupno 556 ton – za primerjavo, vsakih 18 mesecev, v času remonta, dodajo približno 56 gorivnih elementov. Izrabljeno jedrsko gorivo se bo sicer prvih pet let po uporabi še vedno skladiščilo v bazenu, nato jih bodo prenesli v suho skladišče. »Prenos izrabljenega jedrskega goriva smo razdelili v štiri kampanje. V naslednjih dneh oz. tednih začnemo s prvo, ko bomo napolnili 16 zabojnikov s 592 gorivnimi elementi – v vsakem zabojniku je po 37 elementov,« pojasnjuje skorajšnji predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško Gorazd Pfeifer. S prvo kampanjo bodo končali jeseni 2023, naslednja sledi čez pet let. »Bazen ostaja v uporabi, tam bomo vnašali nove gorivne elemente, jih skladiščili vsaj pet let, ko je omogočen prehod na suho skladiščenje.«
Suho skladišče izrabljenega jedrskega goriva sodi med enega večjih projektov nadgradnje varnosti, ki ga v Nuklearni elektrarni Krško izvajajo zadnjih deset let. »Sama beseda nadgradnje varnosti pomeni, da gremo v nadgradnjo – se pravi, da iz mokrega skladišča izrabljenih gorivnih elementov, kjer potrebujemo aktivne komponente, da hladimo te gorivne elemente, prehajamo v suho skladiščenje, kjer ne potrebujemo več nobenih aktivnih komponent. Vse se izvaja pasivno, preko naravnih lastnosti,« je o projektu nadaljeval Gorazd Pfeifer.
Fotogalerija (Foto: ePosavje.com):
Gre za v tujini uveljavljeno tehnologijo
V Nuklearni elektrarni Krško ob tem zatrjujejo, da je tehnologija suhega skladišča popolnoma varna. »To je tehnologija, ki je znana in prepoznana v zahodnih državah. Mnogi jo uporabljajo in mnogi jo uporabljajo na prostem in ne v zgradbah,« je ob tem dejal Pfeifer. Tovrstne zabojnike na prostem skladiščijo predvsem v Združenih državah Amerike, v evropskih državah pa so zabojniki v posebnih zgradbah. V Vrbini gre za 50 x 70 x 20 metrov veliko stavbo. Debelina armirane betonske plošče je 1,75 metra in vključno z obodnimi stenami omogoča zaščito pred poplavami ter omogoča sidranje skladiščnih zabojnikov. V NEK-u dodajajo, da je zagotovljeno merjenje sevanja in temperature, poleg tega pa tudi vgrajena infrastruktura za nadzor s strani Mednarodne agencije za atomsko energijo.
Nuklearna elektrarna Krško pridobila okoljevarstveno soglasje za obratovanje do leta 2043
Ministrstvo za okolje in prostor je sicer končalo postopek presoje vplivov na okolje in 13. januarja letos izdalo okoljevarstveno soglasje za podaljšanje obratovalne dobe Nuklearne elektrarne Krško do leta 2043.
(eP)
