Skip to main content
Torek, 19. marec 2024
21.03.2023
11:47
Foto: arhiv ePosavje
Naši predniki so dojemali ljudi s težavami na področju duševnega in telesnega razvoja
za nepoznane in drugačne in kot take nevarne za družbo.

Svetovni dan Downovega sindroma

Tako so se tudi posameznikov z Downovim sindromom bali in jih odmaknili v razne institucije, saj so menili, da nimajo enakih čustev, potreb ter interesov kot ostali. Sčasoma pa so jih začeli podrobneje opazovati in iskati vzroke za njihovo drugačnost. Opažali so ljudi z dodatnim 21. kromosomom, majhnim nosom, s poševnimi očesnimi režami, nižjimi mentalnimi sposobnostmi in veliko mero pozitivnosti, nasmejanosti ter ljubeznivosti. Danes ta pojav bolje razumemo in ga poznamo kot Downov sindrom.

Pri Downovem sindromu ne gre za bolezen, temveč genetsko posebnost, ki je ni mogoče ozdraviti. Gre za stanje, ki upočasnjuje tako telesni kot duševni razvoj posameznika. Posameznike s tem sindromom lahko prepoznamo po nekaterih obraznih značilnostih, kot so majhen nos, širši razmak med očmi in poševne očesne reže, imajo tudi krajše prste na rokah, po navadi so nižje rasti in imajo dober apetit, zato se lahko soočajo s prekomerno telesno težo. Marsikateri izmed njih ima zdravstvene težave kot so ohlapnost mišic, slabši imunski sitem, okvare srca, težave z vidom in sluhom. Posledica pridruženih zdravstvenih težav je krajša življenjska doba, ki pa se je zaradi izboljšanja zdravstvenih razmer zelo podaljšala.

Z določenimi preiskavami je odkritje možno že pred rojstvom!

Downov sindrom se pojavlja na približno 1000 rojstev. Njegovo odkritje je možno že pred rojstvom. Ugotovitev da pričakujemo ali smo dobili otroka s tem sindromom lahko predstavlja velik stres za vso družino, saj s seboj prinaša številne spremembe in prilagoditve. Zato je potrebno, da se o tem sindromu ozaveščamo in da spoznamo tako negativne kot pozitivne plati, ki jih takšna diagnoza prinese v družino. Downov namreč sindrom ne pomeni samo več vloženega truda in časa pri vzgoji in skrbi za otroka, več zdravstvenih težav, več vedenjskih težav in manj samostojno življenje otroka, Downov sindrom nas tudi uči strpnosti, potrpežljivosti, vztrajnosti in sočutja ter smeha.

Drugačnost dela naš svet zanimiv, bogat, pisan. Pisan, kot so pisane različne nogavice, ki jih nosimo vsak 21. marec in so prepoznavni znak Downovega sindroma.

Izjemno pomembno je, da se otroci čim prej vključijo v zgodnjo obravnavo, saj dogodki v prvih letih življenja pomembno vplivajo na njihov razvoj in sposobnosti. Zgodnja obravnava tako predstavlja pomemben dejavnik pri vključitvi otroka v ožje in širše okolje, pomaga mu pri razvoju njegovih potencialov in omogoča, da se starši čim prej seznanijo, kaj potrebuje njihov otrok. Kakšni bodo dosežki oz. raven motenj v duševnem razvoju, ne moremo napovedati, tudi stopnja samostojnosti je zelo različna. Večina oseb z Downovim sindromom potrebuje pomoč in vodenje skozi celo življenje. Ne glede na vse, pa dodaten kromosom ni ovira za kakovostno življenje.

Kaj lahko storimo mi kot družba?

Pomembno je, da se o tej genetski posebnosti ozaveščamo in da smo kot družba podpora staršem pri vzgajanju in socializaciji otrok z Downovim sindromom. Bodimo vzor s svojim vedenjem, sprejmimo človeka s tem sindromom takšnega, kot je, izkažimo mu osnovno dostojanstvo in spoštovanje ter v tovrstnem duhu vzgajajmo bodoče generacije. Drugačnost dela naš svet zanimiv, bogat, pisan. Pisan, kot so pisane različne nogavice, ki jih nosimo vsak 21. marec in so prepoznavni znak Downovega sindroma. Pozivamo vas, da tudi vi skočite do svoje omare, poiščete dvoje različnih pisanih nogavic in z nami obeležite današnji dan.

Zdravstveno vzgojni center Krško

zdravstveni dom krško
krško
zdravje

Pridružite se nam