Skip to main content
V Posavju 8.2° C Ponedeljek, 22. 2024
21.08.2023
11:53
Zabojniki, izrabljeno jedrsko gorivo
Foto: Nuklearna elektrarna Krško
Nuklearna elektrarna Krško neprekinjeno in s polno zmogljivostjo obratuje že od končanega rednega remonta. Nedavno so v novo suho skladišče izrabljenega goriva prestavili prve zabojnike.

Povečali so zmogljivost elektrarne in njen izkoristek

KRŠKO V Nuklearni elektrarni Krško so s tehnološko nadgradnjo povečali zmogljivost elektrarne in njen izkoristek, v zadnjem desetletju pa so predvsem povečevali odpornost elektrarne na ekstremne naravne in druge malo verjetne dogodke. "Kjer je bilo mogoče, smo uporabili pasivne sisteme, tako da ne potrebujemo nobene dodatne naprave, sistema ali energenta," pravijo v elektrarni.

V suhem skladišču prvih 16 zabojnikov

Prehod od aktivnih rešitev k pasivnim je tudi uvedba suhega skladiščenja izrabljenega goriva, ki je globalno najbolj razširjeno začasno skladiščenje izrabljenega goriva. V prvi kampanji, ki se je začela spomladi, so v načrtovanem roku iz bazena za izrabljeno gorivo v suho skladišče prestavili 16 zabojnikov s 592 izrabljenimi gorivnimi elementi. "Ti so uskladiščeni v vsebniku, v katerem je helijeva atmosfera. Debel betonski plašč zabojnika, v katerega je vstavljen vsebnik, je mehanska in radiološka zaščita. Hlajenje je zagotovljeno s prostim pretokom zraka med vsebnikom in plaščem zabojnika. Robustna zasnova zabojnik ščiti pred ekstremnimi vremenskimi in potresnimi nevarnostmi ter morebitnim padcem komercialnega letala," dodajajo v NEK.

NEK poplavno varna tudi ob pretokih 10.000 m3/s

V Nuklearni elektrarni Krško so že ob projektiranju in gradnji elektrarne zagotovili njeno varnost pred poplavami. Ko so povišali plato na levem bregu Save, na katerem stoji elektrarna, in uredili protipoplavne visokovodnime nasipe.

Leta 2012 povišali nasipe

"Ob novih spoznanjih o dogajanju v okolju so bile kasneje z uporabo hidravličnega modela na novo določene največje možne poplave in na tej podlagi je bilo leta 2012 končano zvišanje nasipov. Tudi vsak nov poseg v okolici NEK zahteva vrednotenje s stališča zagotavljanja poplavne varnosti elektrarne oziroma zagotovitev prostora vodi tudi ob ujmah," dodajajo. Ob izgradnji Hidroelektrarne Brežice se je raven reke Save ob Nuklearni elektrarni Krško zvišala za tri metre, zato smo se z investitorjem dogovorili za ukrepe, ki so zagotovili, da posegi, gradnja in delovanje brežiške hidroelektrarne ne povzročajo negativnih vplivov na obratovanje elektrarne. Ukrepi so med drugim obsegali nove nasipe, znižanje brežine na desnem bregu reke, vrsto posegov na jezu elektrarne ter posodobitev čistilnih naprav za odstranjevanje naplavin pred vstopom v sisteme NEK.

Vgradili dodatne varnostne sistem

"Po Programu nadgradnje varnosti smo vgradili tudi dodatne varnostne sisteme, umeščene v posebej utrjene zgradbe, ki so protipoplavno zaščitene, saj najnovejši standardi in priporočila predpostavljajo kombinacijo več ekstremnih naravnih dogodkov hkrati - kot so ekstremne poplave, ekstremni potresi in porušitev vodnih nasipov. Tako je NEK poplavno varna tudi ob morebitnih pretokih reke Save, ki bi presegli 10.000 kubičnih metrov na sekundo, kar je trikratnik pretoka ob nedavnih poplavah," zagotavljajo.

Neprekinjeno obratovala 513 dni

V zadnjem preteklem gorivnem ciklusu je Nuklearna elektrarna Krško neprekinjeno je obratovala 513 dni od končanega remonta maja leta 2021 pa do začetka remonta oktobra lani. Dodatno vrednost tem dosežkom dajejo tudi ekstremne okoliščine – lani, ko so poletje zaznamovali zgodovinsko nizka hidrologija Save in dolgotrajni vročinski valovi, je bila njena letna proizvodnja manj kot dva odstotka nižja od načrtovane, zanesljivo pa je obratovala tudi ob letošnji ekstremni vodni ujmi, ki je prizadela Slovenijo.

V letih brez remonta 6 milijard kilovatnih ur električne energije

V letih brez remonta, kot je letošnje, Nuklearna elektrarna Krško proizvede okoli 6 milijard kilovatnih ur električne energije, v letih z remontom pa 5,4 milijarde. Polovica proizvodnje, ki jo prevzema slovenski družbenik, pokriva 20 odstotkov porabe električne energije v Sloveniji, polovica, ki jo prevzame hrvaški pa 16 odstotkov porabe na Hrvaškem. "S stališča okoljskih zavez je pomembna tudi nizkoogljičnost v NEK proizvedene električne energije, z ekonomskega vidika pa njena konkurenčna cena," so še zapisali v Nuklearni elektrarni Krško.

Hladilni stolpi, Nuklearna elektrarna Krško

Leta 2008 so posodobili sistem hladilnih stolpov

V tretjem hladilnem krogu – ki je edini povezan z okoljem in namenjen odvajanju toplote, ki je ni mogoče uporabiti za proizvodnjo električne energije –, ob obratovanju s polno močjo potrebuje za ohlajanje pare 25 kubičnih metrov savske vode na sekundo, za hlajenje komponent pa okvirno enega. "Ker segrevanje savske vode lahko vpliva na biološke lastnosti reke, upravne omejitve določajo dovoljeni prirastek temperature vode in njeno maksimalno temperaturo v točki mešanja. Zaradi sprememb v elektrarni in okolju smo za zmanjšanje odvisnosti hlajenja elektrarne od pretoka Save leta 2008 posodobili in razširili sistem hladilnih stolpov," še pravijo v NEK. Tako so lansko poletje v zahtevnih meteoroloških razmerah, ki jih je dodatno zaostrila energetska kriza v evropskem prostoru, ohranili stabilno obratovanje elektrarne na polni moči ob upoštevanju okoljskih omejitev, povezanih z reko Savo.

nuklearna elektrarna krško
energetika

Pridružite se nam