Prepoznaj KOPB, ukrepaj prej in ponovno zadihaj lahkotno
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, ki deluje že 30 let, si prizadeva osveščati širšo javnost o problematiki, ki se nanaša na zdravje pljuč. Letošnji Svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) poteka pod geslom "Dihanje je življenje - ukrepajte prej". S tem želimo opozoriti, da je KOPB zahrbtna in pogosta bolezen, ki je največkrat pozno diagnosticirana. Ker so pljuča vitalnega pomena, KOPB pa neozdravljiva, ljudi spodbujamo, da ob težavah pravočasno ukrepajo, so telesno aktivni in s tem ohranjajo pljuča v čim boljši kondiciji.
KOPB je neozdravljiva bolezen, lahko pa upočasnimo njeno napredovanje
KOPB je kronično pljučno obolenje, pri katerem je pretok zraka v pljuča zmanjšan, kar otežuje dihanje. Med ljudmi je znano tudi kot bolezen težke sape, pogosto tudi s pridruženim kašljanjem in izmečkom Za bolezen so značilne trajno zožene dihalne poti. Sčasoma pride še do okvare pljučnih mešičkov, ki propadajo in vodijo v prenapihnjenost pljuč (emfizem). Gre za neozdravljivo bolezen in njenega napredovanja ni možno zaustaviti, lahko pa ga upočasnimo. Zato je ključno, da preventivno skrbimo za svoja pljuča, ko se pokažejo prve težave pa takoj ukrepamo, da ne pride do poslabšanja.
Več kot 65 % bolnikov s KOPB nima postavljene diagnoze
Na svetu je okrog 400 milijonov obolelih s KOPB, v Sloveniji pa okrog 100.000. Gre za pogosto bolezen, ki pa je med najmanj prepoznavnimi in najredkeje diagnosticiranimi boleznimi na svetu. Zato se večina KOPB odkrije šele v poznih stadijih, zaradi česar jo Svetovna zdravstvena organizacija po umrljivosti uvršča na tretje mesto (pred njo sta le srčni infarkt in možganska kap). Zelo veliko bolnikov (nad 65 %) nima postavljene diagnoze. Med njimi jih je največ z blago obliko obolenja, vendar to vključuje tudi približno 5 % obolelih s hudo obliko KOPB. [1,2,3,4]
Prvi znak KOPB je pri večini bolnikov utrujenost in pomanjkanje zraka med naporom. Druga najpogostejša težava je kašljanje z izkašljevanjem, ki več let zapored traja več kot tri mesece na leto. Kašelj in izkašljevanje sta prisotna pri približno polovici bolnikov, kar pomeni, da nekatere osebe s KOPB ne kašljajo. Zanimivo je, da so osebe lahko dlje časa bolne, vendar bolezni ne opazijo, zato diagnozo prejmejo šele po poslabšanjih, ko je bolezen običajno že na zmerno hudi stopnji. KOPB vstopi v bolnikovo življenje postopoma, vendar ga pozneje popolnoma prevzame in vpliva na kakovost vsakega trenutka njegovega življenja. [2]
Pravočasno ukrepanje
Poleg cigaretnega dima, ki je eden od glavnih razlogov za razvoj bolezni, strokovnjaki ugotavljajo, da obstajajo še drugi dejavniki, ki prispevajo k razvoju KOPB. Pomembno vlogo ima poklicna izpostavljenost prahu, izpuhom, hlapom in kemikalijam. prav tako pa tudi onesnažen zrak zaradi delcev, ki nastanejo pri sežiganju trdnih goriv.
Omeniti velja, da lahko tudi dogodki iz zgodnjega življenja, kot so zastoj v rasti ploda, nedonošenost ter pogoste ali hude okužbe dihal v otroštvu, ki preprečujejo optimalen razvoj pljuč, vplivajo na pojav KOPB pozneje v življenju. Prav tako pa lahko na razvoj bolezni vpliva redko genetsko stanje, imenovano pomanjkanje alfa-1 antitripsina, ki lahko povzroči nastanek KOPB že v mladosti. [2,4]
Zelo pomembno je, da preprečimo zgodnje dejavnike tveganja in vse od mladosti spremljamo zdravje pljuč. Tako lahko prepoznamo težave in obiščemo zdravnika že v zgodnji fazi. [5] Ob tem pa je treba opustiti kajenje, se izogibati pasivnemu kajenju, zelo onesnaženem zraku, poskrbeti za kakovostno prehrano in redno telesno dejavnost.
Onesnažen zrak poslabšuje bolezni dihal
V razvitem svetu je onesnaženost zraka eden najpomembnejših javnozdravstvenih problemov. Prav tako je onesnažen zrak eden glavnih okoljskih dejavnikov, ki ogroža naše zdravje. Čeprav so se koncentracije onesnaženja v zraku v zadnjih 50 letih zmanjšale, še vedno zelo škodljivo vplivajo na zdravje ljudi.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da zaradi onesnaženega zraka vsako leto prezgodaj umre približno 2 milijona ljudi po vsem svetu. Onesnažen zrak povzroča vnetje dihal, zmanjšanje pljučne funkcije ter poslabšanje bolezni, kot so astma, KOPB, pljučni rak in dihalne okužbe. Najbolj ranljivi so tisti z obstoječimi boleznimi dihal in srca, otroci, starejši ter ljudje, ki so aktivni na prostem, bodisi poklicno bodisi kot športniki. Ugotovljeno je, da lahko onesnažen zrak pri nosečnicah vpliva tudi na zdravje še nerojenega otroka.
Na naravne vire onesnaževanja zraka težko vplivamo, lahko pa prispevamo k zmanjšanju onesnaženosti zraka, ki ga povzročamo ljudje. Zrak je v času kurilne sezone pri nas velikokrat onesnažen, zlasti zaradi delcev, ki nastanejo pri sežiganju trdnih goriv, kateri so prav tako soodgovorni za razvoj KOPB. Z vdihovanjem pridejo v naša dihala in povzročajo draženje, poškodbe tkiva in vnetje.
Pomembno se je zaščititi v času povišanih ravni delcev PM10 v zraku. Takrat priporočamo zmanjšanje fizičnih aktivnosti, zlasti na prostem. Ljudem, ki imajo že od prej težave z dihali in drugim ogroženim skupinam prebivalstva še posebej svetujemo, naj se na prostem gibajo takrat, ko je onesnaženost tekom dneva najnižja in se pri tem izogibajo bližine prometnic. Če je le možno, naj se gibajo v parku ali gozdu. V času močno povišanih koncentracij pa naj raje ostanejo doma. Še posebej moramo biti na to pozorni v obdobjih, ko so vrednosti delcev več dni skupaj možno presežene. Zato je priporočljivo sprotno spremljati podatke o onesnaženosti zraka v Sloveniji, ki jih na svoji spletni strani redno objavlja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). [6] Ključno je tudi okrepiti pljuča, saj zdrava pljuča bolje obvladajo vsakodnevne izzive. [7,8,9]
Redna telesna vadba je bistvenega pomena za ohranjanje pljučne funkcije
Pljučne bolezni, kot so KOPB, astma, intersticijske bolezni in pljučni rak, zahtevajo posebno pozornost in skrb. Raziskave so pokazale, da je redna telesna vadba ključnega pomena za ohranjanje pljučne funkcije pri vseh kroničnih pljučnih bolnikih, še posebej pri bolnikih s KOPB. Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije si prizadeva izboljšati kakovost življenja teh bolnikov in že več let omogoča brezplačno, vseživljenjsko rehabilitacijsko v okviru programa Rehabilitacijske vadbe za pljučne bolnike.
Bistvo rehabilitacije je, da je vseživljenjska, t.j. da imajo pljučni bolniki omogočeno redno in dolgotrajno rehabilitacijo – enkrat na teden skozi celo leto, tudi več let. Vadba poteka v 19. skupinah po različnih krajih. Vodijo jo usposobljeni respiratorni fizioterapevti, ki sledijo priznanim protokolom za pljučne bolnike. Vadbo prilagajajo posamezni diagnozi in trenutnemu zdravstvenemu stanju vsakega udeleženca, zato vadba poteka v majhnih skupinah. Program zajema raznolike vaje, vključno z vadbo za povečanje vzdržljivosti, krepitev mišic, funkcionalni trening, raztezanje ter vaje za izboljšanje ravnotežja. Ob tem pa je ves čas poudarek na vajah za krepitev dihalnih mišic in pravilni tehniki dihanja, ki pri KOPB zmanjša prenapihnjenost pljuč. Dodajamo pa tudi izobraževalne vsebine.
Vabljeni na dneve odprtih vrat in brezplačne meritve
Ob dnevu KOPB Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov odpira vrata rehabilitacijske vadbe. Pljučne in alergijske bolnike vabijo, da jo obiščete in preizkusite.
Dnevi odprtih vrat bodo potekali v naslednjih krajih:
- Domžale, 14. 11.,
- Ilirska Bistrica, 14. 11.,
- Kranj, 13. 11.,
- Koper, 14. 11.,
- Lesce ,17. 11.,
- Ljubljana, 15. 11.,
- Maribor, 15. 11.,
- Novo mesto, 15. 11.,
- Rakičan, 16. 11.,
- Trebnje, 17. 11.
Več informacij o dnevih odprtih vrat dobite na spletni strani društva www.dpabs.si oziroma pokličete na 01 427 44 43.
Na dan KOPB, 15. novembra pa vam bodo na stojnici društva v Cityparku BTC, Ljubljana, brezplačno izmerili tudi pljučno funkcijo. Vabljeni.
O društvu
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije je nevladna humanitarna organizacija, ki združuje bolnike z boleznimi dihal in alergijskimi boleznimi, njihove svojce in zdravstvene delavce na območju celotne Slovenije. Deluje že 30 let in ima 3.200 članov. Poslanstvo društva je izboljšati kakovost življenja oseb s kroničnimi boleznimi dihal in alergij, in prizadevanje za zmanjšanje le teh, prav tako pa tudi omiliti (ekonomske in socialne) posledice bolezni za obolele in njihove družine.
