Tujerodke
BREŽICE Posvet je del projekta Tujerodne rastline – invazivne in škodljive (Tujerodke), sofinanciran je s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, vodilni partner: projekta je Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o., partnerja v projektu pa Komunala d.o.o. Sevnica in Posavski muzej Brežice.
"Na večzvrstnem izobraževanju so bile ob prepletanju kulturne dediščine in znanosti predstavljene tujerodne rastline, nekatere med njimi invazivne in škodljive, druge življenjsko pomembne. Mag. Jadranka Novoselc, direktorica Javnega podjetja Komunala Brežice d.o.o., je uvodoma predstavila namen in cilje projekta ter aktivnosti, ki jih bomo partnerji izvedli tekom projekta. V nadaljevanju je dr. Živa Fišer, namestnica predstojnika Oddelka za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, predstavila značilnosti tujerodnih rastlin, ki jih najdemo v Sloveniji, in med njimi podrobneje predstavila tiste, ki se pojavljajo v Posavju," so zapisali v Posavskem muzeju Brežice.
Fotogalerija (Foto: Posavski muzej Brežice):
Invazivne tujerodne rastline
Invazivne tujerodne rastline so rastline, katerih ustalitev in širjenje ogroža biotsko raznovrstnost, zdravje ljudi in gospodarstvo. Ljudje smo jih s svojim ravnanjem hote ali nehote razširili v Sloveniji. Najpogosteje zaraščajo travnike ob cestah, železnicah, gradbiščih, zapuščenih vrtovih in njivah ter ob rekah in potokih. Nekatere smo naselili namerno, na primer kot okrasne rastline v vrtovih, druge nenamerno prenašamo s semeni, rastlinami, plodovi, ki jih prinesemo iz drugih držav, z obleko in podobno.
Invazivne tujerodne vrste povzročajo težave domorodnim vrstam, saj jih izpodrivajo, prenašajo tudi bolezni in zajedavce, proti katerim domorodne vrste niso odporne ali nanje prilagojene. Zaradi nekaterih vrst imamo zdravstvene težave, na primer alergije, poškodbe kože. Nastaja tudi vse večja gospodarska škoda, saj zmanjšujejo pridelke, višji so stroški vzdrževanja javnih površin in funkcionalnih zemljišč stavb.
Remb, Ripšl, Lapajne, Romih, Seidl, Ivačič
Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja Brežice, je nato v nadaljevanju posveta znanost povezala s kulturno dediščino in predstavila razloge zakaj tujerodke zanimajo Posavski muzej Brežice. V Viteški dvorani so namreč na stenah upodobljene girlande, kjer je slikar Frančišek Karel Remb v začetku 18. stoletja zelo natančno upodobil več kot 30 rastlinskih vrst, ki so tako iz domačega okolja kot iz okolja študija avtorja poslikave (Rim).
V nadaljevanju je predstavila duhovnika, strokovnega pisca, narodopisca, pesnika Dragotina Ferdinanda Ripšla (1820—1887), ki je izdal prvi sadjarski učbenik v slovenskem jeziku. Omenila je tudi izjemne posavske »kmetijske« učitelje 19. stoletja: prvega ravnatelja Meščanske šole v Krškem Ivana Lapajneta (1849—1931), njegovega naslednika, prej strokovnega učitelja dr. Tomaža Romiha (1835—1935) in učitelja prirodoslovja Ferdinanda Seidla (1856—1942).
Ob tem je omenila tudi kuharskega mojstra Ivana Ivačiča, prvo slovensko kuharsko TV-zvezdo, ki je bil učenec Meščanske šole Krško, učitelj na Gostinskem šolskem centru v Ljubljani in mentor številnih. V zaključku je predstavila tudi dosedanje projektne aktivnosti Posavskega muzeja Brežice. Izobraževanje so zaključili z vodstvom po večzvrstni razstavi Po Posavju z žlico in čašo – Pet čutov: 1 — OKUS.
(Posavski muzej Brežice, eP)
