Skip to main content
V Posavju 3.5° C Petek, 3. december 2021
15.11.2021
09:23
Svetovni dan sladkorne bolezni
Foto: ZD Krško
14. novembra obeležujemo Svetovni dan sladkorne bolezni. V ta namen so v petek, 12. novembra, v Zdravstvenem domu Krško prižgali modre lučke in jih ugasnil v ponedeljek 15. novembra 2021.

14. november - svetovni dan sladkorne bolezni

KRŠKO Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorno bolezen v nosečnosti ter druge tipe sladkorne bolezni. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90% vseh oseb s sladkorno boleznijo.

Kakšna pa je sploh razlika med sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2? Sladkorna bolezen tipa 1 je pogostokrat diagnosticirana že v otroštvu in ni povezana s prekomerno telesno težo. Zdravimo jo z injekcijami inzulina ali z inzulinsko črpalko. Sladkorna bolezen tipa 2 se največkrat pojavi pri posameznikih, starejših od 30 let. Velikokrat jo povezujemo s previsoko telesno težo, z visoko ravnjo krvnega tlaka in/ali s povišanim holesterolom. V začetnih fazah je bolezen tipa 2 pogostokrat zdravljena brez zdravil ali tablet. V nasprotju s tipom 1 obstaja možnost, da se stanje izboljša povsem brez zdravil.

Število bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji strmo narašča

Tudi v bodoče pričakujemo naraščanje števila prebivalcev s sladkorno boleznijo, kar je po večini povezano z neugodnimi spremembami v življenjskem slogu. Strmo pa narašča tudi pojav sladkorne bolezni v obdobju nosečnosti.

Normalna raven glukoze v krvi pri zdravem človeku je med 4,0 in 6,1 mmol/l na tešče ter do 7,7 mmol/l po jedi; nihanje ravni glukoze v krvi je pri zdravem človeku majhno.

O sladkorni bolezni govorimo takrat, kadar krvni sladkor na tešče preseže 7 mmol/l, je po obroku ali po obremenilnem glukoznem tolerančnem testu (OGTT) plazemska koncentracija večja od 11,1 mmol/l ali je glikiran hemoglobin HbA1c večji od 6,5 %.

Znaki sladkorne bolezni

Znaki sladkorne bolezni so neobičajno izražena žeja, pogosto uriniranje in nehotena hitra izguba telesne teže. Tovrstni znaki se pojavijo, ko se nivo krvnega sladkorja dvigne preko 10 mmol/l. Takšne težave so lahko zelo izrazite in k zdravniku običajno hitro pripeljejo bolnika z na novo odkrito sladkorno boleznijo tipa 1. Prava težava sladkorne bolezni tipa 2 pa je ravno v tem, da je krvni sladkor več let že lahko previsok, vendar ne toliko, da bi oseba to zaznala. Zato je potrebno, da se posameznik redno udeležuje preventivnih pregledov, ki jih izvajajo v timu družinske medicine.

Kako zdravimo sladkorno bolezen?

Previsok krvni sladkor pri sladkorni bolezni tipa 1 zdravimo z insulinom, s katerim se oboleli zdravi vse od pojava bolezni. Pri sladkorni bolezni tipa 2 o načinu zdravljenja odloča njen klinični potek in stanje ob odkritju. Če jo odkrijemo dovolj zgodaj, ko je delovanje beta celic trebušne slinavke še vedno dobro ohranjeno, lahko prehodno zadošča prilagoditev prehrane, gibanja oziroma telesne teže.

Skrb za prehrano in gibanje sta nujna sestavna dela uspešnega zdravljenja sladkorne bolezni, saj ugodno vplivata na mnoge presnovne procese. Poleg tega lahko ustrezno umeščena skrb za telo in duha zmanjšuje stres in ima splošen ugoden vpliv na vsakega posameznika.

Sladkorna bolezen traja celo življenje, zdravljenje je kompleksno in zahteva posameznikovo polno sodelovanje, pogosto pa tudi sodelovanje njegovih bližnjih. Edukacija osebe s sladkorno boleznijo je osnovni ukrep, s katerim ga usposabljamo za samostojno vodenje sladkorne bolezni, kar imenujemo opolnomočenje osebe s sladkorno boleznijo za samooskrbo.

Sladkorna bolezen in življenje z njo

Postavitev diagnoze kronične bolezni pri posameznikih povzroči močan čustven odziv, ki običajno traja do tri tedne. Vendar večina ljudi sčasoma najde ravnovesje in se s težavami sooči. Pogosto pa odkritje te bolezni spremlja proces žalovanja, ki vključuje jezo, žalost in zanikanje bolezni. Čutijo lahko strah pred razvojem kroničnih zapletov sladkorne bolezni in zaskrbljenost ob spremembi načina življenja.

Vpliv sladkorne bolezni na bolnikovo duševnost še ni povsem raziskan. Znano pa je, da so pri bolnikih s sladkorno boleznijo bolj pogoste duševne težave in obratno, med bolniki z duševnimi boleznimi je višja pojavnost sladkorne bolezni. Najpogostejše duševne motnje, ki pa jih imajo bolniki s sladkorno boleznijo, so anksioznost, fobične motnje, motnje hranjenja in depresija.

Kaj pa lahko storimo? Pomembno je, da se ljudje s sladkorno boleznijo dobro poučijo o stanju in vseh načini zdravljenja, ki jim kljub diagnozi lahko omogočijo kvalitetno življenje. Lahko se povežejo s posamezniki ali s skupinami ljudi, ki so se znašli v podobni situaciji. Možnost imajo, da se vključijo v Zvezo društev diabetikov Slovenije. Priporočljivo je, da se posvetujejo z zdravstvenim timom, prav tako lahko poiščejo tudi pomoč psihologa oz. psihoterapevta, ki mu lahko nudi podporo pri premagovanju psiholoških ovir pri zdravljenju sladkorne bolezni in morebitnih spremljajočih psihosocialnih težav.

Zdravstveno vzgojni center Krško

zdravje
zdravstveni dom krško

Pridružite se nam

Novice iz Posavja