Radioamaterji osvajajo vrhove in spodbujajo tehnično znanje
Slovenija je postala 23. članica gibanja SOTA v letu 2008, danes pa je v programu SOTA vključenih že več kot 100 držav. Namen tega programa je vzpodbudujanje radioamaterjev, da se odpravijo iz svojih domov oz. stalnih lokacij v naravo, bodisi peš, s kolesom, javnim prevozom, avtomobilom ali kako drugače, ter z vrhov hribov oz. gora vzpostavljajo radijske zveze s svojimi kolegi.
Aktivatorji so tisti, ki oddajajo s planinskih vrhov, lovci pa iz domačih lokacij vzpostavljajo zveze z njimi. Oboji lahko za svoje dosežke osvojijo diplome oz. priznanja, ki jih izdajajo tako mednarodno kot tudi nacionalna SOTA združenja.
Eden večjih dosežkov v SOTA je naziv “Mountain Goat” oz. “gams,” prejme ga pa radioamater, ki osvoji 1.000 aktivatorksih točk. Za primerjavo, uspešna aktivacija s Triglava prinese 10 točk. V Sloveniji je trenutno 30 radioamaterjev, ki so si že prislužili ta naziv, med njimi tudi Brežičan Milan Stojiljković, član Radiokluba Elektron Brežice, ki trenutno sicer živi v okolici Ljubljane.
Radioamaterstvo - več kot le hobi
Radioamaterstvo je radiokomunikacijska dejavnost, namenjena samoizobraževanju, medsebojnemu komuniciranju in tehničnemu raziskovanju. V Sloveniji doživlja razcvet z vključevanjem v mednarodni program SOTA (Summits On The Air). Ta oblika komunikacije, preko radijskih valov s hribovskih vrhov, združuje ljubitelje narave in tehnične znanosti, ki se kot radioamaterji podajajo v naravo, da bi z vrhov gora in hribov vzpostavljali radijske zveze.
Radioamaterji za opravljanje te dejavnosti potrebujejo CEPT licenco, ki jo izdaja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS). Posamezniki so lahko združeni v radioklube, kjer si delijo znanje in izkušnje. Vsak radioamater ima svoj klicni znak, ki ga identificira v radijskem spektru, Slovenija pa se na tem področju ponaša s številnimi aktivnimi člani.
Posebni klicni znaki za posebne namene
Poleg običajnih klicnih znakov lahko radioamaterji uporabljajo tudi posebne klicne znake za določene dogodke ali kampanje. Primer takšnega posebnega klicnega znaka je S520SAFE, ki so ga člani Radiokluba Elektron Brežice - S59ACP uporabljali v obdobju od 8. decembra 2020 do 31. januarja 2021. Ta posebni klicni znak je bil del kampanje "BE SAFE - STAY SAFE" (Bodi varen - ostani varen), s katero so želeli spodbuditi varno obnašanje med pandemijo COVID-19 in izraziti solidarnost z vsemi, ki jih je virus kakor koli prizadel.
Izkušnja s Trdinovega vrha
“V soboto, 27. januarja 2024, sem opravil SOTA aktivacijo Trdinovega vrha (S5/RG-006). Izlet je bil dobrodošla razbistritev, saj sem prejšnjo noč do treh zjutraj sodeloval v radioamaterskem tekmovanju. V zimski sezoni (od 1. 12. do 31. 3.) pač rad izberem vrhove nad 1.000 metrov nadmorske višine, da za aktivacijo "zaslužim" še 3 bonus točke. Trdinov vrh je visok 1.178 m, kar običajno prinese štiri točke, pozimi pa 4 + 3, torej skupno sedem.
Za izhodišče izberem križišče Krvavi kamen, kjer se cesta iz smeri Gabrja razcepi levo proti Miklavžu, naravnost je obmejna gozdna cesta in desno dom na Gospodični. Do izhodišča pridemo tako, da iz stare ceste Šentjernej - Novo mesto v naselju Ratež zavijemo proti vasi Gabrje. Peljemo se skozi vasi Male in Velike Brusnice, tik pred vasjo Gabrje pa v križišču zavijemo levo za smer Kavce / Jugorje. Ta cesta nas pripelje na Gorjance do križišča na Krvavem kamnu, kjer lahko pustimo avto.
50 m od križišča (ob obmejni cesti) je brunarica in za njo se začne pešpot na Trdinov vrh. Pot je dobro označena in na preveč zahtevna, le zadnji del je nekoliko bolj strm. Poleti se na vrh pride v približno 45 minutah. Ko sem se na pot odpravil sam, je bilo še zasneženo, na nekaterih mestih tudi poledenelo, tako da sva s partnerko za vzpon potrebovala natank eno uro.
Na vrhu je kar nekaj zanimivosti. Zadnji del poti poteka skozi pragozd Gorjanci in ga krasijo res mogočna drevesa. Na vrhu gremo najprej mimo vojaškega objekta, kjer je še vedno Slovenska vojska. Nekaj korakov naprej je geodetska točka (obelisk), nato radiotelevizijski antenski stolp, ostanki cerkvic Sv. Elije in Sv. Jere, čisto na koncu grebena pa sta kontejner in antenski stolp radiokluba Novo mesto, S59DJR. Od tu je res fenomenalen razgled čez pol Slovenije. Kljub ne najboljši vidljivosti se je videl Triglav z Julijci in Kamniško Savinjske Alpe, pa še kaj".
"Delal sem samo na visokem in ultra viskokem frekvenčnem področju (V/UHF) z ročno postajo. Antena je bila dober meter visoka vertikalka, ki sem jo privezal na stebriček planinske vpisne skrinjice. V sedmih minutah sem naredil 13 zvez. Neslo je od Jesenic (Franci, S57ILF) do Gornje Radgone (Martina, S54TIM).
Od radioamaterkega kontejnerja se je mogoče spustiti do doma na Gospodični, vendar je prvi del poti precej strm in se zaradi poledenelosti nisva odločila za to pot, ampak sve se vrnila po isti poti kot sva prišla, do parkirišča na Krvavem kamnu. Od tu sva se kar z avtom zapeljala cca 2 km do doma na Gospodični. Nekje na pol poti od Krvavega kamna do doma se odcepi cesta za Trdinov vrh. Tako da bi bil varen spust z vrha možen tudi po tej cesti.
Zasnežen in poledenel parkirni prostor pred domom ni bil najbolj obetaven, zato pa je bil vtis v notranjosti toliko boljši. Dom je bil poln planincev, tako da je bila prosta le še ena miza. Vzdušje odlično, prav tako izbira hrane in pijače. Že dolgo nisem v kakšni planinski koči naletel na tako bogato ponudbo. Privoščila sva si divjačinski golaž v posodici iz kruha, za sladico pa borovničev zavitek. Oboje je bilo izvrstno, toplo priporočam.”
V radioamaterstvu je še več programov, ki promovirajo dejavnost v naravi. Med njimi so WCA – World Castles Award, aktivnost iz območij gradov, POTA – Parks on the air – aktivnosti iz naravnih parkov, WWFF – World Wide Flora and Funa – aktivnosti iz območij zaščite rastlin in živali.
Radioamater lahko postane vsak
Za pridobitev radioamaterskega dovoljenja mora bodoči radioamater opraviti izpit za pridobitev radioamaterskega dovoljenja, skladno s Splošnim aktom o pogojih za uporabo radijskih frekvenc, namenjenih radioamaterski in radioamaterski satelitski storitvi (Uradni list RS, št. 68/13 in 48/18). Preverjanje znanja izvaja tričlanska izpitna komisija, ki jih iz vrst radioamaterjev razreda A, določi radioamaterska organizacija.
Izpite se lahko opravlja na sedežu Zveze radioamaterjev Slovenije (ZRS) ali drugod po Sloveniji, ko se organizirajo izpiti s strani radioklubov – praviloma po zaključku tečajev. Tečaj ni pogoj za pristop k izpitu.
Eden najštevilčnejših radioklubov v Sloveniji je Radioklub Triglav - S53APR iz Ljubljane, ki bo v torek, 13. februarja 2024, pričel s spletnim tečajem za radioamaterje. Prijave in več o poteku usposabljanja najdete na njihovi spletni strani.
Če se vam zdijo te dejavnosti zanimive, se lahko pridružite tudi Radioklubu Elektron Brežice, S59ACP. Dosegljivi so na elektronskem naslovu s59acp@gmail.com, najdete pa jih tudi na Facebooku.
