Ponoči v Krškem brez dežurnega zdravnika
KRŠKO Člani delovne skupine ministrstva za zdravje, ki ji predseduje urgentni zdravnik in predstojnik Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Gregor Prosen, so pripravili elaborat analize stanja in predlogov potrebnih ukrepov, ki so ga na ministrstvu predstavili 25. novembra.
Zmanjšanje dežurnih ambulant
Projekt govori o tem, da naj bi ministrstvo za zdravje v prihodnje zmanjšalo število dežurnih ambulant. Te bi namreč neprekinjeno delovale le v urgentnih in satelitskih urgentnih centrih, zdajšnje dežurne ambulante, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov in ne bi postale satelitski urgentni centri, pa bi bile med 20. in 7. uro ukinjene. Med njimi je tudi ambulanta nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Krško. To pomeni, da bi občan v primeru potrebe po nujni medicinski pomoči moral obiskati Splošno bolnišnico Brežice, v okviru katere deluje urgentni center, ali Zdravstveni dom Sevnica, kjer je predviden satelitski urgentni center.
Projekt spominja na tistega iz leta 2014
Projekt sicer močno spominja na tistega iz leta 2014, ki so ga leto zatem skušali sprejeti pod ministrstvom Milojke Kolar Celarc. Lokalne skupnosti, kjer je grozila ukinitev nujne medicinske pomoči v obliki, kot so jo poznali do tedaj, so se uprle. Med njimi je bila tudi krška občina, ki je s peticijo zbrala 7959 podpisov proti ukinitvi urgence in jih predala predstavnikom ministrstva za zdravje.
Govorili smo z direktorico Zdravstvenega doma Krško
"Iz medijev smo, tako kot vsi ostali, izvedeli, da se pripravlja reorganizacija nujne medicinske pomoči v Sloveniji in naj bi poleg naše enote zajela tudi ostalih 28 enot. Kaj konkretno, uradno nismo bili s strani Ministrstva za zdravje obveščeni. V vsakem primeru je naša reakcija proti temu. Mi smo dejansko pozvali naši ustanoviteljici, Mestno občino Krško in občino Kostanjevico na Krki, da nas podprejo pri prizadevanju za ohranitev obstoječe organizacije nujne medicinske pomoči. Ravno tako smo o tem obvestilu vodstvo Nuklearne elektrarne Krško," nam je pred Zdravstvenim domom Krško povedala direktorica Tatjana Fabjančič Pavlič.
V četrtek seja sveta zavoda
V petek so sklicali tudi svet zavoda, na katerem bodo obravnavali problematiko in predstavili stališča, zakaj krška enota službe nujne medicinske pomoči ustreza v to okolje, zakaj je pomembno in zakaj je potrebna, da ostane na isti ravni. "V četrtek, 15. decembra, bo seja potekala v našem zdravstvenem domu in verjamem, da bomo enotnega stališča, da dejansko podpremo sedanjo organizacijo in smo proti katerikolim spremembam," dodaja.
Usposobljen kader s specialnimi znanji
Ob tem nadaljuje z obrazložitvijo, tudi zakaj. "Ker imamo ustrezno opremljene prostore, reševalna vozila, aparature za nujno medicinsko pomoč. Imamo ustrezno usposobljen kader s specialnimi znanji tudi s področij, ki so pomembna za zagotavljanje zdravstvenega varstva in intervencij v Nuklearni elektrarni Krško. Mislim, da je to naša specifika, ki je drugje v Sloveniji nimamo. Imamo dolgoletno prakso iz nujne medicinske pomoči, ki se je izkazala za ustrezno in uspešno. Verjamem, da bi kakršnakoli okrnitev te enote pomembno vplivala na prebivalce obeh občin, ki jih pokrivamo."
Vpliv na način in koncept celovite medicinske oskrbe za NEK
Sogovornica napoveduje, "da bi se s tem poslabšala zdravstvena oskrba za vse prebivalce obeh občin, vplivalo bi na obstoječ način in koncept zagotavljanja celovite medicinske oskrbe za NEK. Nastali bi lahko viški med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči, nejasna bi bila usoda medicinske opreme in nujnih reševalnih vozil. Dodaten priliv bi občutili naši izbrani osebni zdravniki v splošnih in pediatričnih ambulantah, ki bili s tem dodatno obremenjeni. Mi pa na nek način govorimo, kako bomo razbremenili te naše zdravnike v ambulantah in zagotovili dostopnost do zdravstvenih storitev. Z ukinitvijo kakršnekoli oblike urgentne pomoči v Zdravstvenem domu bomo dostopnost kvečjemu zmanjšali."
Uradno o nameri še niso bili seznanjeni
Ker uradno še niso bili seznanjeni, s čim in kako bi bilo delovanje nujne medicinske pomoči v Krškem okrnjeno, se zanašajo na informacije iz medijev. "Kar je bilo priloženo na spletu in v medijih, lahko rečemo, da naš zdravstveni dom ne bi imel več dežurnega zdravnika, ampak samo dve reševalni vozili z diplomiranima zdravstvenikoma in dvema zdravstvenima reševalcema, ki bi bili na klic dispečerske službe poslani na teren, kjer bi se zgodila intervencija. To pomeni, da bi morali od ponedeljka do petka v dopoldanskem času poskrbeti naši obstoječi zdravniki, ki so v zdravstvenem domu ali na postajah."
Brez dežurnega zdravnika
In nadaljuje, da ponoči ter med vikendi in prazniki ne bi bilo dežurnega zdravnika. "Mi zagotavljamo še dodatno okrepitev naše ekipe v času sobot, nedelj in praznikov. V dopoldanskem času zagotavljamo dodatnega zdravnika, dodatno sestro, ki poskrbi za vse ambulantne primere in je potem ta drugi terenski zdravnik razpoložljiv za celotno območje, ki ga pokrivamo." Sogovornica verjame, da bi se s tem močno povečale čakalne vrste tudi v urgentnih centrih in verjetno tudi v satelitskih urgentnih centrih. "In da bi bil odzivni čas na neko intervenco, na klic našega občana veliko daljši kot je sedaj, možnost preživetja pa bi bila v hujših razmerah veliko manjša," še dodaja.
"Imamo največje število intervencij v regiji"
Do seje sveta zavoda bodo v Krškem pripravili celotno statistiko intervencij v letošnjem letu. "Že iz primerljivih rezultatov iz preteklosti lahko rečemo, da imamo največje število intervencij v regiji. Pokrivamo tudi največjo območje, kar se tiče kvadratnih kilometrov in števila prebivalcev. Imamo usposobljene specialiste urgentne medicine, ki se odzivajo na terenu in rešujejo določene stvari, ki jih bodo zdaj reševali v urgentnih centrih. Pri nas imamo sobo za reanimacijo, imamo kirurško ambulanto, imamo ustrezne aparature - respiratorje, EKG-je. Tudi sedaj pred novim letom smo vršili še vrsto nabav posodobitve te opreme. In na nek način upam, da jo bomo uporabili še naprej," je še dodala direktorica Zdravstvenega doma Krško Tatjana Fabjančič Pavlič.
