Dediščina knapovskih zgodb
Med raziskovanjem smo spoznali ljubitelje rudarske dediščine in nekdanje zaposlene v premogovniku, ki so nam zaupali svoje spomine, posodili fotografije in predmete. Iz zbranega gradiva je nastal dokumentarni film, ki priča o pomenu rudarske dediščine za lokalno skupnost in njeno identiteto.
Dogodek s premiero filma bodo sooblikovali člani Turističnega društva Senovo in Pihalnega orkestra DKD Svoboda Senovo.
Zbrane bo nagovorila Brigita Piltaver – Imperl, podžupanja Mestne občine Krško.
Video posnetek je del aktivnosti MOJ PROJEKT – Participativni proračun 2023 Mestne občine Krško predlagateljice Stanke Petan Ovsenik.
Avtorice dokumentarnega filma: Klaudija Cigole, Nina Sotelšek, Anita Radkovič (Mestni muzej Krško)
Snemalec in montažer: Primož Pribac (ePosavje)
Organizatorji: Mestni muzej Krško, enota Kulturnega doma Krško, Turistično društvo Senovo in ePosavje.
Kratka zgodovina premogovništva na Senovem
Premog je na območju reštanjskih gozdov leta 1796 odkril podkovski kovač Andrej Grabner, rajhenburški grof Attems pa je takoj začel s površinskim kopom ter izrabo premoga kot kuriva v brežiški opekarni. Večino 19. stoletja so zaznamovale številne menjave lastnikov in raziskave premogovega sloja. Območje, bogato s premogom, je zajemalo kraje Šedem, Reštanj, Mrčna sela, Servatna dolina, Veliki Kamen in Senovo. Leta 1904 je postala lastnica premogovnika Trboveljska premogokopna družba, ki je premogovnik tehnološko nadgradila in zgradila železniško progo med Senovim in Brestanico ter žičnico od Senovega do Reštanja. Zgrajena je bila kolonija delavskih stanovanj, gospodarska in upravna poslopja ter vodovod in elektrarna. Senovo je pridobivalo potrebno infrastrukturo in številna delovna mesta, povečevalo se je tudi število prebivalcev.
Leta 1950 je bilo zabeleženo največje število zaposlenih, 1431, leta 1952 pa dosežena največja količina izkopanega premoga, 286 tisoč 140 ton.
V drugi polovici 80. let 20. stoletja so začela premog izpodrivati cenejša trdna in tekoča goriva, vse strožje so bile tudi ekološke zahteve. Obseg pridobivanja se je močno zmanjšal.
Devetdeseta leta 20. stoletja je zaznamovala Vladna odločitev o zapiranju premogovnika. Leta 1996 so se začela zapiralna dela, upokojevanje in prezaposlovanje delavcev. Dokončno so rudniško jamo zaprli desetletje kasneje, zadnje dejavnosti v okviru zapiralnih del so bile opravljene leta 2010.
Rudarska dediščina premogovnika Senovo je vpeta v vsakodnevno življenje in podobo kraja. O zgodovini govorijo stavbe in ostanki infrastrukture. V Osnovni šoli je urejen premogovniški rov, premično dediščino pa hrani turistično društvo. V kraj so umeščeni vagoni buliči, rudarski simboli na stavbah, spominska obeležja in posamezna poimenovanja trgov in ulic. Predvsem so živa priča nekdanje senovske dejavnosti rudarji in ponosni krajani, ki na srečanjih obujajo navade ter delijo svoje spomine in zgodbe.
