Želijo vzpostaviti obsežno zarast
KOSTANJEVICA NA KRKI Ob svetovnem dnevu so predstavniki Direkcije Republike Slovenije za vode, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto na obrežnem delu reke Krke zasadili približno sto drevesnih sadik avtohtonih listavcev nižinskih vodotokov, kot so divja češnja, divja hruška, bob, beli jesen in vrba žalujka ter vrbovih potaknjencev. "Z današnjimi aktivnostmi bomo predvsem vzpostavili obrežno zarast, ki ima lahko številne pomembne funkcije. Gre za izboljšanje stanja voda, prinaša tudi boljšo biotsko pestrost, preprečuje erozijske procese, z današnjo akcijo pa bomo nekako nudili tudi boljše ekološke funkcije, ker bomo z zasaditvijo teh dreves tudi vplivali tudi na temperaturo vode preko senčenja, kar je v današnjem času podnebnih sprememb še toliko bolj pomembno," je v izjavi za medije dejal državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor mag. Matej Skočir.
Fotogalerija (Foto: ePosavje.com):
Vegetacija na 300 metrih brežine reke Krke
Mag. Neža Kodre z Direkcije Republike Slovenije za vode je ob tem dodala, da so k omenjeni akciji pristopili z namenom, da še bolj spodbudijo povezovanje različnih resorjev, natančneje vod in narave. "Ponovno bomo vzpostavili vegetacijo na približno 300 metrih brežine reke Krke. To izvajamo v sodelovanju z našim koncesionarjem za urejanje voda Vodnogospodarskim podjetjem iz Novega mesta. Poudariti je treba, da je pri izvajanju teh ukrepov biti pozoren tako pri vzpostavljanju zarasti kot tudi pri izvajanju samega vzdrževanja. Če se z zarastjo ne ravna skrbno in previdno, se lahko pretirano zaraste in lahko povzroči negativne posledice z vidika poplavne ogroženosti."
Na nekaterih delih Krke se delež obrežne zarasti zmanjšuje
Svetovni dan voda ni namenjen le ozaveščanju o pomenu vode za človeka, ampak o pomenu vodotokov, voda kot ekosistemov, je dodal direktor Zavoda RS za varstvo narave mag. Hrvoje Teo Oršanič. »Vode so v prvi vrsti življenjski prostori za celo kopico različnih oblik življenja, ne samo rib, tudi flore, in kadar koli razmišljamo o vzdrževalnih posegih, investicijah, uravnavanju vodotokov, moramo vedno dobro premisliti, na kaj bo to imelo vpliv in ta vpliv z različnimi ukrepi zmanjšati, kolikor se pač da.«
Župan Občine Kostanjevica na Krki je ponovno vzpostavitev obrežne zarasti na odseku reke Krke pozdravil. Na nekaterih delih reke se namreč delež obrežne zarasti zmanjšuje, zaradi zmanjševanja zmožnosti naravne obnove pa se odseki brez zarasti daljšajo. »Karkoli se dogaja na obrežju reke Krke, je dobrodošlo, saj vemo, da prispeva k boljšemu bivanju ljudi in vzdrževanju samih bregov. Ti so goli verjetno zaradi posledic erozije, ki je odnesla drevesa.« S tem imajo težave predvsem v okolici severnega in tako imenovanega tercialskega mostu, podobno stanje opažajo tudi v okolici južnega mostu.
(eP)
