Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru
KRŠKO Naslednje minute namenjamo predvsem srednješolcem oziroma maturantom, ki trenutno razmišljajo o izbiri nadaljnje izobraževalne poti. Fakulteta za energetiko v Krškem in Velenju deluje že dobrih petnajst let.
Vedno, ko se pogovarjam z našimi študenti, dobimo občutek, da so zelo zavzeti in ustvarjalni. Ali vaša fakulteta to na kakšen poseben način spodbuja?
Na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru ves čas študija študente spodbujamo k raziskovalnemu delu. To izvajamo na tak način, da jih skušamo motivirati predvsem preko raziskovalnih nalog, ki jih izvajajo z gospodarstvom in s tem študentje že v času svojega študija pridobijo to potrebno znanje in kompetence, da so potem primerni za trg dela.
Velik poudarek dajete individualnem pristopu študent - predavatelj, študent - profesor, študent - asistent. Zakaj pravzaprav?
Na Fakulteti za energetiko smo se odločili, da bomo izvajali študijske programe na študenta osredotinjeno. Kar pomeni, da že v času študija ne pristopamo na tisti klasični način predavanja ali pa izvedbe vaje in potem samo študente poslušajo. Ampak že v samih predavanjih in v samih vajah skušamo študente motivirati k razmišljanju, kako pristopiti k reševanju problema in na tak način potem tudi sami študenti dobijo tisto motivacijo, da sami rešijo določen problem.
Na fakulteti imate dobro razvit tutorski program, medsebojno pomoč in podporo. Študentje se lahko kadar koli obrnejo na pomoč.
Imamo tako imenovani dvostopenjski oziroma dvokategorski tutorski sistem - tutorje študente, kjer študenti višjih letnikov običajno pomagajo potem študentom nižjih letnikov. Tu govorimo predvsem tudi o podaji določene snovi ali pa podobno. Potem pa imamo še nivo tutorja mentorja letnika. To so običajno profesorji ali asistenti. Ti pa potem rešujejo tudi kakšne druge težave, če imajo težave z drugimi profesorji ali z izvedbo laboratorijskih vaj. Tako da potem na obeh nivojih pomagamo študentom.
Kot sem omenila uvodoma, nahajamo se na Inštitutu za energetiko, ki je opremljen s sodobno in vrhunsko laboratorijsko opremo. Študentom omogoča opravljanje laboratorijskih vaj na najvišji kakovosti. Kako pravzaprav poteka delo na inštitutu?
Inštitut za energetiko je sestavni del Fakultete za energetiko. Inštitut za energetiko je namenjen predvsem raziskovalnemu delu profesorjev, asistentov, doktorskih študentov, ki potem rešujejo realne probleme tudi za gospodarstvo ali za druge naročnike. Hkrati pa vso to raziskovalno opremo uporabljamo za pedagoški namen, kjer predvsem študentom omogočimo, da v okviru laboratorijskih vaj ali drugega raziskovalnega dela, kot so izdelava zaključnih nalog - diplomskih, magistrskih, doktorskih nalog, potem vlahko vso to opremo s pridom izkoristijo.
Za kakšno opremo gre?
Gre za opremo prihodnosti. Od dejansko vseh tehnologij energetike. Tukaj govorimo o termo energetiki, jedrske energetike, hidro energetiki, splošni energetiki ali obnovljivim virom energije, tako da lahko uporabljajo vso to opremo na vseh področjih.
Če bi izpostavili katero od opreme, katero bi izpostavili?
Trenutno se nahajamo v laboratorije za električne stroje in pogone ter laboratorije za aplikativno elektrotehniko. Tu gre za dva laboratorija, ki sta združena v enem večjem prostoru kot tukaj za nami, kot lahko vidite. Gre pa za opremo, ki je namenjena testiranju različnih pogonov, tipov pogonov, kjer tudi naši profesorji, potem mladi raziskovalci, izdelajo prototipe pogonov. Gre tudi za e-mobilnost. Uporaba teh pogonov v e-mobilnosti je uporaba, recimo pri različnih hidroelektrarnah, torej kot generatorje. Po drugi strani pa še uporabljamo kot so termo električni sončni moduli, torej za pridobivanje električne in toplotne energije. V sosednjih laboratorijih imamo odlično raziskovalno opremo, namenjeno testiranju materialov, torej razteznosti materialov, potem tudi varilne robote, ki jih dejansko omogočajo precizno varjenje. V sosednjem laboratoriju imamo testiranja aero in hidro energetskih postrojev.
Tudi sicer je na vaši fakulteti veliko praktičnega dela, veliko vaj.
Študenti na prvostopenjskem visokošolskem strokovnem študijskem programu imajo obvezno praktično usposabljanje, torej v zadnjem semestru študija. To praktično usposabljanje si lahko poiščejo sami, v kolikor pa nimajo te sreče, da si poiščejo sami, pa jim seveda preko podjetji, s katerimi imamo dobro sodelovanje, mi omogočimo, da opravijo to praktično usposabljanje. Večina se jih potem tudi zaposli v teh podjetjih. Tako da ni še bilo študenta, ki bi ostal brez praktičnega usposabljanja.
Ampak tudi na drugačna načina se povezujete z gospodarstvom. Na kakšne?
Tudi samo poslanstvo Fakultete za energetiko je izobraževalna dejavnost in tudi raziskovalna dejavnost. Torej ni dobrega izobraževalnega potenciala, če ni dobrega raziskovalnega. Zato tudi sami profesorji, asistenti in vse ostalo osebje na fakulteti se zelo povezujemo z gospodarstvom, torej s podjetji iz gospodarstva. Tukaj v Krškem in v poslovni coni Vrbina, kjer je ogromno podjetij, ki potrebujejo, seveda širše tudi navzven.
Če se vrneva spet k študiju. Na kakšno specifična znanja si pridobijo vaši študenti?
Glede na to, da je študijski program predvsem visokošolski strokovni študijski program usmerjen bolj praktično, potem imamo še univerzitetni študijski program in magistrski, ki sta naravnana bolj raziskovalno - dobijo vse kompetence oziroma vsa znanja s področja energetike. Mi se moramo zavedati, da je energetika relativno mlada disciplina. V Sloveniji je poznana kot energetika, poklic, energetik, zadnjih 15 let, odkar je tudi nastala Fakulteta za energetiko. V svetu je pa to že poznana panoga, disciplina, ki se pa dandanes zelo uporablja.
Gre za poklic, ki je interdisciplinaren, torej pokriva zraven tehnike (torej energetike, elektroenergetike, strojne energetike, jedrske energetike) še znanja iz drugih ved, kot je ekonomija, pravo. Dandanes se veliko govori o velikih bazah podatkov, torej za delovanja z velikimi bazami podatkov. Torej računalništvo je tu pomembno, umetna inteligenca, nenazadnje tudi kriptovalute in podobno. To vse je del energetike.
Veliko raziskovalnih projektov, na katerih študenti lahko sodelujejo, omogočate in s tem si pravzaprav študenti lahko pridobijo pomembne kompetence za delodajalce.
Vsako leto na Fakulteti za energetiko - zdaj zadnjih pet, sedem let - že vsako leto razpišemo študentske projekte, kjer so študenti preko tega raziskovalnega dela tudi ustrezno nagrajeni. Spoznajo se s podjetji, rešujejo realne probleme podjetij in s tem že navežejo stike z njimi, vidijo, kako se dela v podjetju. In potem se seveda lažje tudi odločijo, ali se bodo zaposlili, ali bodo šli še naprej študirati, ali pa bodo iskali kakšno drugo rešitev.
Kakšne pa so pravzaprav zaposlitvene možnosti vaših študentov oziroma diplomantov?
Lahko se pohvalimo, da so naši diplomanti, magistranti skorajda 100-odstotno zaposljivi. Mislim, da je trenutno na zavodu za zaposlovanje od 450 diplomantov en prijavljen. Tako da, res je velika zaposljivost. Kar velik odstotek se jih zaposli že v času študija, določeni že v času, recimo izdelave diplomskega oziroma magistrske naloge, navežejo stike s podjetji in se zaposlijo takoj po končanju svojega študija, ostali pa mogoče v roku enega leta.
Kaj pa, če bi koga od študentov zanimalo raziskovalno delo? Kakšne so pri vas možnosti za raziskovanje?
Glede na to, da je, kot ste že omenili, Fakulteta za energetiko mlada fakulteta je tudi kadrovsko zelo mlada, tudi s strani mladih raziskovalcev oziroma samih raziskovalcev. In mi vsako leto skušamo najbolj pridne študente oziroma diplomante obdržati na fakulteti v okviru raziskovalnega dela ali v okviru kakšnega projektnega dela na kakšnih projektih.
Asistent Klemen Sredenšek
Na fakulteti za energetiko sem zaključil tako prvo kot drugo stopnjo. Nekje v sredini poteka druga stopnja pa sem se že v vključil v dva raziskovalna študentska projekta. Delo me zelo pritegnilo. S svojim mentorjem smo takrat že zaključila diplomsko delo in potem tudi nadaljevala na magistrski stopnji. In to raziskovalno delo me je zelo veselilo. V nadaljevanju so mi po zaključeni poti magistrskega študija ponudili najprej delo na enem raziskovalnem projektu, potem, po kakšnem letu dni, pa se odprla možnost za zaposlitev kot asistent. Zdaj sem že polno peto leto, oz. teče že šesto leto kot asistent na tej fakulteti. Kot asistent in hkrati tudi kot študent tretje stopnje sem vključen v več razvojno raziskovalnih, pa tudi pedagoških projektov. Pri dveh študentskih projektih sem kot pomočnik, oziroma kot mentor somentor, hkrati pa tudi v samem Laboratoriju za aplikativno elektrotehniko sodelujem pri raznoraznih raziskovalnih projektih za industrijo.
Prvo kot prvo je samo področje energetike ta trenutek v tisti fazi, ko se nekako največ razvija, oziroma se na tej točki energetike nekako polaga največ upov za prihodnost. Samo raziskovalno delo je zelo široko. Kot je bilo že omenjeno, vse od razvoja nekih novih tehnologij, novih prototipov, programiranja že nekaj obstoječe tehnologije. V končni fazi gre čedalje več energije in truda v samo optimizacijo že obstoječih sistemov. Z mojega stališča in s stališča ostalih raziskovalcev je res dodana vrednost in pa tudi zanimivo področje.
Res je, da visokošolski študijski program je bolj posvečen praktičnemu delu. To je tudi praktično usposabljanje, hkrati pa tudi na doktorskem študijskem programu ta oprema, katero imamo tukaj, jo na nek način spoznamo do konca, kar študentje nižjih letnikov in nižjih stopenj samo delno vključimo, saj oprema ponuja zelo široko paleto. Na doktorskem študiju res do potankosti spoznamo te postroja, z njimi res naredimo vse od meritev, analiz res zelo, zelo natančno.
Če gledamo kot nek oddelek, raziskovalni oddelek v nekem podjetju ali na nekih raziskovalnih institucijah, vsakemu, ki ne želi opravljati klasičnega, monotonega dela vsak dan, je to raziskovalno delo res tista dodana vrednost ne, katere pač posameznika lahko pač zanima.
Študijski program Energetika je omogočeno celotni študijski vertikali. Lahko poveste več o tem?
Temu pravimo študijska vertikala. Da bodo gledalci lažje razumeli bistvo, gre za študij po celotnih stopnjah. Na prvi bolonjski stopnji imamo visokošolski in univerzitetni študijski program, to je dodiplomski študijski program, potem pa še dva podiplomska študijska programa, torej magistrski študijski program druge stopnje in doktorski študijski program tretje stopnje. Kdor želi pridobiti znanja s področja energetike, če začne kot dijak, pride kot študent, potem lahko pride tudi do naziva doktor znanosti s področja energetike.
Zanimivo pa je, da se za študij na vaši fakulteti odloča čedalje več deklet, ki so tudi zelo uspešne.
Ja, res je. Mogoče je bilo pred desetletji to zmotno mnenje, da dekleta niso primerna za tehniko. Ampak dandanes vidimo, da se dejansko tehnika in tudi energetika razvija v tej smeri, da je dejansko to inženirski poklic, ki ni, da tako rečemo, umazano delo. Saj se večinoma izvaja za računalniki ali za postroji, ki so vodeni preko računalnikov. Tako da je pri nas vsako leto vse več deklet. Lahko rečem, da nekje med 10 in 15 odstotkov je že deklet in seveda, dekleta so tudi zelo uspešna. Saj vidimo v Slovenije, da tudi imamo naziv dekle znanosti, tako da dejansko res tukaj dosegajo zelo dobre rezultate.
Študij se izvaja v okolju, kjer je omogočen neposreden stik študentov z velikimi energetskimi sistemi, torej v Krškem in v Velenju.
Fakulteta je pred petnajstimi leti nastala ravno v teh dveh okoljih, ki govorimo, da sta to dva največja energetska bazena. Politično takrat bilo modro tako lokalne skupnosti kot tudi države, da se je odločila, da dejansko fakulteto ali pa študijski programe umestila v ta dva največja energetska bazena. Mi kot fakulteta za energetiko to seveda s pridom izkoriščamo, saj vse naše študente potem peljemo na vse te objekte, si jih pogledajo. Imamo tudi strokovnjake iz teh podjetij, gospodarstva, ki potem predavajo določene vsebine., vezane na določeno panogo.
Kot smo že omenili danes, ste razmeroma mlada fakulteta najmlajša članica Univerze v Mariboru. Je to prednost ali bom rekla izziv?
Mi radi povemo, da smo mogoče res bili Fakulteta za energetiko ustanovljena res pred petnajstimi leti, ampak smo edina fakulteta s področja tehnike na javnih univerzah, ki je dejansko nastala po osamosvojitvi. Torej gre za dejansko res nek naš, lahko rečemo dosežek. Vsekakor pa to jemljemo kot našo prednost. Mi smo bistveno bolj fleksibilni kot od večjih sistemov, tudi do študentov bolj prijazni. Kot je že bilo omenjeno, na študenta osredinjena poučevanja. Mi študente poznamo po imenih, po priimkih in seveda po tem ustrezni rezultati se kažejo v okviru diplomskih nalog in v okviru samih zaposlitvenih možnosti.
No, in pred vrati so informativni dnevi v petek, 17. februarja, in v soboto, 18. februarja. Morda tako za konec najinega pogovora še povabilo na oder za udeležbo.
Vemo, da je ogromno teh informativnih dneh po Sloveniji že potekalo. Določene seveda uradno potekajo v petek in soboto, 17. in 18. februarja. Vljudno vabljeni si pogledati prostore, da vidite, v katerih prostorih dejansko potem študenti opravljajo svoje raziskovalno delo, svoj pedagoški proces. Informativni dnevi bodo potekali torej v petek ob 10. uri in potem ob 16. uri popoldan ter v soboto ob 10. uri.
