Razumevanje avtizma
Avtizem, kompleksna vseživljenjska razvojna motnja, prinaša izzive v socialni komunikaciji, interakciji in fleksibilnosti mišljenja. Ta "nevidna" motnja zahteva zgodnjo diagnozo in prilagojeno obravnavo, kar je ključno za zmanjšanje čustvenih in vedenjskih motenj pri otrocih, mladostnikih in odraslih. Z razumevanjem specifičnih težav, s katerimi se soočajo posamezniki z avtizmom, kot so težave s socialno komunikacijo in interakcijo ter izzivi v fleksibilnosti mišljenja, lahko učinkoviteje pristopimo k njihovemu izobraževanju in vključevanju v družbo.
Inkluzivni oddelek na OŠ Globoko
Osnovna šola Globoko s svojim inkluzivnim oddelkom za otroke z avtističnim spektrom omogoča, da se otroci s posebnimi potrebami lahko izobražujejo v domačem okolju, kar je velika prednost pred pošiljanjem malih otrok v oddaljene kraje, dnevna vožnja do Ljubljane in nazaj pa bi predstavljala prevelik izziv.
S štirimi učenci, ki so začeli obiskovati ta oddelek, se je pokazalo, kako pomembno je prilagajanje izobraževalnega procesa potrebam posameznika.
Dan odprtih vrat je staršem ponudil možnost vpogleda v delo inkluzivnega oddelka in ogleda učilnice, prilagojene za delo z otroci z diagnosticirano motnjo avtističnega spektra. Obiskovalci, strokovnjaki s pedagoškega in strokovnega oddelka, kot tudi starši, ki razmišljajo o vpisu svojih otrok v inkluzivni oddelek OŠ Globoko, so iz prve roke od učiteljev in strokovnih delavcev izvedeli o delovanju šole in njenem edinstvenem pristopu k izobraževanju. Predstavili so kako šola uporablja prilagojene metode in kurikulum za spodbujanje učenja in razvoja otrok z avtističnim spektrom.
Posebnosti inkluzivnega oddelka
Andrijana Sambolič, svetovalna delavka v inkluzivnem oddelku je opisala, kako inkluzivni oddelek krepi področja, ki so pri učencih z avtistično motnjo šibkejša, kot so socialne interakcije in komunikacijske veščine. "Bistvo inkluzivnih oddelkov je, da trajajo tri do štiri leta, v tem času krepimo področja, ki so pri učenci za avtistično motnjo šibkejša. V tem času socialne poskušamo socialne interakcije in komunikacijske veščine nadoknaditi in nato se učenci, ko to osvojijo oziroma v določenem obsegu osvojijo, potem lahko vključijo v redni oddelek," je še dodala.
Učiteljica v inkluzivnem oddelku Mateja Mežič, poudarja individualiziran pristop in prilagajanje pouka specifičnim potrebam učencev. "Vsakem učencu posebej se dnevno prilagajamo, prednost vedno posvečamo počutju otroka, pred uspehom s področja ocenjevanja in pridobivanja pedagoškega procesa, v kolikor nam starši, s katerimi smo v stalnem stiku, na primer že zjutraj javijo, da je otrok vznemirjen že na poti v šolo," je še dodala.
Starši, ki razmišljajo o vpisu otroka v inkluzivni oddelek so dejali, da delovanje takšnega oddelka pozdravljajo. Po podrobnejši predstavitvi in pridobljenimi informacijami o možnostih nadaljnjega vključevanja v redne oddelke, v kolikor osvojijo potrebne veščine, so bila mnenja o vpisu v inkluzivni oddelek pozitivna.
Dneva odprtih vrat so se udeležili tudi strokovni delavci s področja izobraževanja in dela z otroci s posebnimi potrebami. Prisotni so bili tudi člani nevladnih organizacij, ki so izpostavili problem ne sistemiziranega reševanja problematike vključevanja otrok z motnjo pozornosti oz. diagnosticirano motnjo avtističnega spektra. Poudarili so, da bi bilo potrebno organizirati več tovrstnih oddelkov, ki bi bilo bolj dostopni otrokom iz oddaljenih krajev.
Starši so izrazili tudi pobudo po vzpostavitvi šole za starše, kjer bi strokovni delavci staršem pomagali pri vzgoji in razložili prijeme za pomiritev otrok, kadar so podvrženi senzoričnim motnjam ali doživljajo stresno situacijo zaradi dražljajev iz okolja. Prav tako je bila izražena želja po organiziranem prevozu, saj predstavlja dolgotrajna dnevna vožnja za tiste, ki prihajajo iz bolj oddaljenih krajev, velik izziv.
