Kdo bo novi župan oz. županja Mestne občine Krško?
V Mestni občini Krško se za župansko mesto poteguje šest kandidatov – Janez Kerin, Janja Starc, Dušan Šiško, vsi trije se podajajo v župansko tekmo s podpisi volivcev, ter kandidat Slovenske demokratske stranke Jože Olovec, kandidat Gibanja Svoboda s podporo Socialnih demokratov Aleš Zorko in kandidat Slovenske ljudske stranke s podporo Nove Slovenije Iztok Starc. Omenjeni kandidati, z izjemo Jožeta Olovca, ki se na naše povabilo ni odzval, so se podrobneje predstavili v posebni predvolilni oddaji, v kateri so predstavili svoje razloge za kandidaturo, vizijo razvoja mestne občine Krško in svoje prednosti, zaradi katerih ocenjujejo, da so ravno oni tisti, ki so najboljši kandidat oz. kandidatka.
O razlogih za kandidaturo …
Na vprašanje, zakaj se je podal v kandidaturo, Aleš Zorko odgovarja, ker ocenjuje, da je za to pravi čas. »Vse se mi je nekako v življenju 'poklopilo'.«
Iztok Starc poudarja, da živimo v prelomnih časih, ki so za mestno občino Krško lahko nov razvojni premik. »Uresničevanje vseh teh priložnosti je velik izziv, tako za Mestno občino Krško kot zame osebno. Ni mi vseeno, kako se bo to okolje na te izzive pripravilo in nanje odgovorilo.« H kandidaturi ga je spodbudil tudi pogum njegovega starega očeta Franca Starca, »ki je v prelomnih časih med dvema svetovnima vojnama bil trikratni župan takratne občine Krško – okolica. In če je generacija mojega starega očeta pred skoraj sto leti zmogla graditi boljši svet, ga zmoremo danes, z vizijo nove generacije, tudi mi,« je o razlogih za kandidaturo še povedal Iztok Starc.
Edina ženska kandidatka Janja Starc je dejala, da odločitev ni bila hipna, od danes na jutri, ampak je zorela kar nekaj let. »Naši obrtniki in podjetniki so me res dolgo časa nagovarjali, saj da je že čas, da nekdo pride iz gospodarstva, ki ve, kaj pomeni voditi neko podjetje.«
Janez Kerin odgovarja, da je bil primarni razlog za kandidaturo ta, da je »skupaj s somišljeniki iz društva Modra smer začutil, da so v Krškem nujne spremembe in to spremembe na bolje. 24 let je obdobje, ko se človek izpoje in sem resnično prepričan, da je prišel čas za neko novo energijo, novo razmišljanje, novo vizijo, nove cilje, ki bodo v našo mestno občino Krško pripeljali drugačno razmišljanje in tudi drugačno delovanje. Prepričan sem, da to lahko tako jaz kot župan, kot moja ekipa, za katero mislim, da je dobra ekipa, kot tudi občinska uprava, za katero mislim, da je že do zdaj bila zelo uspešna, sposobni narediti.«
Na isto vprašanje odgovarja tudi Dušan Šiško: »Odločil sem se, glede na to, da smo v Ljubljani pridobili status mestne občine. Ko sem se vračal domov in ko sem se sprehajal po Krškem, so me občani pozdravili in se mi zahvalili, so bili veseli in so me že takrat začeli nagovarjati, naj razmislim o kandidaturi za župana. Kaj še še bilo pomembno in je vplivalo na odločitev? Prvič, imam tri mandate v občinskem svetu. Bil sem med najbolj aktivnimi svetniki, kar tudi sami veste. Drugič, delal sem na Krajevni skupnosti mesta Krško, ki je večja kot tretjina občin in tretjič, bil sem poslanec v državnem zboru. Tam sem bil predsednik komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, bil sem tudi na kolegijih,« je dejal.
Kako vidijo dolgoročni razvoj mestne občine Krško?
»Največja vrednota vsake lokalne skupnosti oz. vsake skupnosti so ljudje. Morda v zadnjem obdobju premalo vlagamo v ljudi kot največjo vrednoto. Na infrastrukturo kot tako ne pozabljamo, delamo dobro, kot največjo razvojno priložnost pa vsekakor vidim drugi blok jedrske elektrarne Krško v naše okolje in čim večji učinek te umestitve za nas, naše prebivalce, naše zanamce. Mi bomo tu ostali in tu živeli, tu bodo živeli naši otroci, vlade se bodo menjale, tako da tu vidim največji izziv, da bo ta umestitev čim bolj obogatena z vrednotami za naše občanke in občane,« na vprašanje, kakšna je njegova vizija razvoja mestne občine Krško odgovarja Janez Kerin.
Aleš Zorko poudarja, da je pred mestno občino Krško eden pomembnejših, če ne najpomembnejši mandat zaradi pogovorov o umeščanju projekta JEK 2 v okolje. »Pri tako velikem in pomembnem projektu je izrednega pomena imeti odprta vrata do vlade in to je tisto, kar mi imamo,« poudarja. S tem povezano bo poudarek na urbanizmu, dodaja Zorko. »Ti ne mislim le, kje bo stala katera hiša, ampak kako velika bo ta hiša, kaj je treba do te hiše pripeljati, kar pomeni od infrastrukture, ceste, vodovoda. Povezano s tem se bo najbrž povečalo tudi število prebivalcev, potrebno bo poskrbeti za dodatne šole in vrtce. Bolj sistematično umeščanje vsega omenjenega pomeni, da bomo pripravili okolje, ki bo dobro za tukaj bivati in živeti.«
Prioriteta Dušana Šiška, v primeru da bo izvoljen, bo sestava komisije za spremljanje in izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, ki jo je sicer že predlagal na seji občinskega sveta. »To bo prav posebna komisija strokovnjakov in bomo gledali in pomagali z nasveti pri izgradnji,« je izpostavil. Janez Kerin pa je dodal, da so že pri sami pripravi programa, ki je delno tudi njegov program, govorili o tem, da bodo konkretno pristopili k pogovorom za izgradnjo omrežja za toplovodno ogrevanje mesta Krško. »Naslednja faza je to energijo, ki nastaja pri ohlajevanju reaktorjev jedrske elektrarne umestiti v toplogredne površine na Krškem polju oz. v neposredni bližini tega umeščenega objekta.
Janja Starc meni, da bo že sama umestitev v naš prostor prinesla priložnosti za številna podjetja in ne nazadnje za samo občino in občane. »Tu bo verjetno tudi po izgradnji drugega bloka nuklearke ostalo precej tistih, ki bodo sodelovali pri samem obratovanju jedrske elektrarne. Tu bo verjetno potrebno veliko večje število podjetij, ki bodo sodelovala s tem objektom, zato je tu zares neizmeren potencial za razvoj.« Starčeva ob tem dodaja, da je pri vprašanju drugega bloka jedrske elektrarne treba upoštevati tudi mnenje občanov in jih vprašati, ali si v svojem okolju sploh želijo nov jedrski objekt.
»Moja vizija razvoja mestne občine Krško je vizija nove generacije. Da bi mestna občina Krško postala privlačno, delovno in bivalno okolje, v katerega bi se mladi radi vračali, tu živeli, delali, si ustvarili družino., okolje, v katerem se bo varno in udobno postarati in preživeti jesen svojega življenja ter okolje, ki bo spodbudno za delovno aktivno prebivalstvo in za razvoj obrti, podjetništva, gospodarstva, kmetijstva in turizma,« pa na vprašanje o viziji razvoja odgovarja Iztok Starc. Kot dodaja, to namerava doseči s pospešeno večstanovanjsko gradnjo, s cenovno dostopnimi, kakovostnimi in dolgoročno varnimi najemnimi in lastniškimi stanovanji ter z ustvarjanjem novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, s ciljem, da se mladi vrnejo v to okolje.
»Imamo ceste, ki so sramota za to občino. Primer sta odseka Krško-Zdole in Brestanica-Koprivnica. V državnem zboru sem se zalagal in tudi pridobil sredstva v proračunu, da se bosta cesta začeli obnavljati v letu 2023. Z zadnjim rebalansom, nedolgo nazaj, je vlada ti dve cesti premaknila v financiranje za eno leto, se pravi v leto 2024. Še bolj me je prizadela druga stvar. Boril sem se za objekt na CKŽ 55, to je objekt nekdanje policijske uprave, podpisali smo sporazum, a do obnove zaenkrat še ne bo prišlo,« je še dodal Dušan Šiško ter pristavil, da je v Krškem še nekaj objektov, kot sta knjižnica in bazen, ki ju je treba zgraditi oz. dokončati. Dotaknil se je tudi degradiranega območja Vipapa, romskega vprašanja razlik med podeželjem in mestom.
Kaj ocenjujejo kot svojo prednost pred ostalimi kandidati?
»Moja prednost pred ostalimi kandidati je v mojem znanju, izkušnjah in dosedanjem delu. V javnem sektorju sem kot direktor že vodil kolektiv z več deset zaposlenimi in sem edini kandidat, ki so mu bila do sedaj v upravljanje zaupana javna sredstva, ki presegajo višino proračuna Mestne občine Krško. Ne nazadnje sem kandidat ljudi, ki izhajamo iz zasebnega sektorja, saj že enajst let vodim odvetniško družbo,« je povedal Iztok Starc.
Aleš Zorko stavi na sodelovanje, saj pravi, da je njegova vizija s svežo idejo in svežo energijo pripeljati mestno občino Krško do ene boljših in uspešnejših občin v Sloveniji. Način, kako bi do tega prišli je s politiko, ki vključuje, sodeluje in sklepa kompromise. Izrednega pomena je tudi dobra ekipa, tako v občinski upravi kot v občinskem svetu. »Pravi kandidat sem zato, ker sem pravih let, neobremenjen, čistih misli, z dobro ekipo in pripravljen na sodelovanje, ne izključevanje.«
Janja Starc med drugim vidi svojo prednost v tem, ker kandidira kot edina ženska kandidatka. »Nisem prva kandidatka za županjo, so bile tudi že pred menoj, ampak Krško še ni imelo županje, to je en razlog, drugi pa je ta, da znam delati, morda sem tudi deloholik, znam voditi podjetje, poznam tudi javno upravo in lokalno samoupravo. Sem strpen človek, nisem zamerljiva, se ne prepiram in poslušam predloge vseh. Želim biti ljudska županja.«
Janez Kerin svojo prednost pred ostalimi vidi v svoji neodvisnosti, poznavanju občinskega proračuna, delovanju občinske uprave preko porabe sredstev občinskega proračuna, saj je zadnja štiri leta predsednik Nadzornega odbora Mestne občine Krško, »v katerem smo opravili pet poglobljenih oz. obsežnejših nadzorov porabe proračunskih sredstev in prometa z nepremičnim premoženjem, kar mi je dalo širino oz. vodik, kaj in kako bi lahko naredili bolje.«
Dušan Šiško kot prednost izpostavlja svoje izkušnje tako z lokalne kot državne politike. »Odkrit sem in se pogovarjam tako z 'levimi' kot z 'desnimi'. A mislite, da če bi bil v stranki, ki bi bila ali levo ali desno usmerjena in bi prišel s projektom mestne občine, da bi uspeli? Pozabite … Moje mnenje je, da sem pravi kandidat, kajti imam prijatelje med sedanjimi ministri in poslanci.«
